Pot po šmarnogorski Grmadi je bila ena izmed prvih gozdnih učnih poti v Sloveniji

0

Ena zanimivejših gozdnih učnih poti na območju Ljubljane vodi po šmarnogorski Grmadi. Pot sodi med prve gozdne učne poti v Sloveniji, obiskujejo jo tisti, ki si za cilj izleta izberejo Grmado ali še naprej Šmarno goro ter rekreativci, pravi Marijana Tavčar iz zavoda za gozdove. Obiskovalcev je največ ob koncu tedna, praznikih in ob lepem vremenu.

Kot je za STA pojasnila Tavčarjeva z ljubljanske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, so pred leti po gozdni učni poti po šmarnogorski Grmadi vodili skupine, predvsem osnovnošolcev pa tudi srednješolcev, v okviru naravoslovnih dni, v zadnjih petih letih pa zanimanja za tovrstna vodenja po učni poti ni.

“Menimo, da je eden od vzrokov ta, da je pot relativno strma, v vsaki skupini pa je skoraj gotovo par takšnih, ki na zahtevnejšo pot niso primerno pripravljeni, nimajo primerne obutve ali kondicije,” pravi Tavčarjeva.

Pot po šmarnogorski Grmadi je bila sicer ena prvih gozdnih učnih poti v Sloveniji, ki sta jo leta 1974 uredila Gozdno gospodarstvo Ljubljana in Komunalno podjetje Rast ob sodelovanju Planinskega društva Šmarna gora, je pojasnila.

Ker je bila pot dokaj dobro obiskana, so se na zavodu za gozdove oz. ljubljanski enoti po navedbah Tavčarjeve leta 2001 odločili za temeljito obnovo in prenovo poti, pri čemer jih je finančno podprla Mestna občina Ljubljana. Pot so obnovili tudi v letih 2003 in 2010, leta 2007 pa so zaradi poškodovanosti zamenjali glavno informativno tablo ter tri table ob poti, je dodala.

Gozdna učna pot je krožna in dolga 4,5 kilometra z začetkom in koncem v Vikrčah pri gostilni Kovač. Vzpne se z nadmorske višine 330 na 676 metrov visoko Grmado, nato se spusti nazaj v dolino. Obiskovalci se lahko iz ljubljanske smeri pripeljejo mimo Vižmarij in Tacna ali z vlakom oziroma avtobusom mestnega prometa iz Mednega, iz gorenjske smeri pa mimo Medvod in Spodnjih Pirnič.

Na začetku poti je izhodiščna tabla z vrisano traso poti, po kateri je razvrščenih štirinajst stojišč, ki so opremljena s tablami. Večina tabel opozarja na zanimivosti, vezane na raznolikost gozda, skozi katerega hodimo, je dejala Tavčarjeva in dodala, da so na sedmih navedena imena gozdnih združb, ki poraščajo tla v okolici. Tabla na vrhu oz. Grmadi pojasnjuje razgled in pomaga prepoznati okolico.

Na tablah so risbe pomembnejših rastlinskih vrst, ki rastejo v bližnji okolici. S pomočjo risb rastline poiščemo v naravi in se tako z njimi podrobneje seznanimo. Na stojiščih lahko obiskovalci spoznajo 56 različnih rastlinskih vrst, med njimi 19 dreves, devet grmov, 26 zelišč in dve praproti. Ob imenih je tudi pojasnilo, ali gre za drevo, grm, zelišče ali praprot. Sicer obstaja vodnik po tej poti, so še dodali iz zavoda.

Če pa obiskovalci ene zanimivejših in zahtevnejših gozdnih učnih poti na ljubljanskem gozdnogospodarskem območju po napornem pohodu postanejo lačni ali si zaželijo osvežitve v obliki pijače, si to lahko privoščijo v gostilni Kovač v Vikrčah. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen