Španski parlament zahteva premestitev posmrtnih ostankov diktatorja Franca

0

Španski parlament je danes pozval k premestitvi posmrtnih ostankov bivšega diktatorja Francisca Franca iz spornega mavzoleja blizu Madrida, ki so ga v času njegove diktature gradili tudi politični zaporniki, sedaj pa je kraj romanja skrajno desnih konservativcev, poročajo tuje tiskovne agencije.

Gre za simbolno dejanje, saj sklep vlade ne obvezuje, so pa poslanci s tem znova odprli razpravo o ogromnem mavzoleju v Dolini padlih, ki leži kakih 50 kilometrov severozahodno od španske prestolnice.

Predlog sklepa je vložila glavna opozicijska socialistična stranka (PSOE), sprejet pa je bil s 198 glasovi za in enim proti. Poslanci vladne konservativne Ljudske stranke (PP) premierja Mariana Rajoya, ki so jo ustanovili bivši pripadniki Francovega režima in ki v 350-članskem parlamentu nima večine, so se glasovanja vzdržali.

General Franco je v Španiji vladal z železno roko od konca španske državljanske vojne, ki je potekala med letoma 1936 in 1939, do svoje smrti leta 1975, ko so ga pokopali v baziliki v gori Doline padlih.

Mavzolej so zgradili med letoma 1940 in 1958 v granitnih vzpetinah gorovja Sierra de Guadarrama, v njem pa so tudi posmrtni ostanki več kot 30.000 ljudi, ki so na obeh straneh padli v državljanski vojni.

Diktator, čigar nacionalistične sile so premagale republikanske, je mavzolej posvetil “vsem padlim v vojni” v, po njegovih besedah, poskusu sprave, vendar pa je bil deloma zgrajen s prisilnim delom političnih zapornikov, med katerimi so mnogi pri tem tudi umrli.

Na vzpetini nad mavzolejem stoji 150 metrov visok kamniti križ ter drugi simboli Francove nacionalistično-katoliške ideologije, tako da ga imajo mnogi za relikt diktature.

Spomenik letno obišče več sto tisoč ljudi, še posebej množično pa na dan Francove smrti 20. novembra.

Svojci ubitih med državljansko vojno menijo, da posmrtni ostanki fašističnega diktatorja, ki je vladal skoraj štiri desetletja, ne bi smeli biti v spomeniku žrtvam državljanske vojne, ki ga je pripeljal na oblast.

Poslanci v sprejetem sklepu tudi pozivajo, da bi mavzoleju dali nov pomen, tako da ne bi bil več kraj spomina frankistov, temveč sprave. Pozivajo tudi, da posmrtne ostanke Joseja Antonia Prima de Rivere, ustanovitelja španske fašistične stranke Falanga, ki je umrl med državljansko vojno, premestijo iz bazilike na manj pomembno mesto na območju mavzoleja, ki obsega 13,6 kvadratnih kilometrov. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen