Astronomi s pomočjo mreže teleskopov sestavili prvo sliko črne luknje

0

Po petih nočeh opazovanja so astronomi sporočili, da so morda uspeli zajeti prvo sliko črne luknje. To jim je uspelo s pomočjo mreže teleskopov, ki se razprostira od Havajev do Antarktike in Španije. Sliko bodo sicer razvijali več mesecev, a so znanstveniki optimistični, da so blizu novim odgovorom ene glavnih skrivnosti vesolja.

“Namesto da bi zgradili ogromen teleskop, ki bi se verjetno zrušil pod svojo težo, smo povezali osem observatorijev in ustvarili podobo velikega ogledala,” je pojasnil vodja projekta in astronom Michael Bremer. “Tako smo dobili virtualni teleskop, ki je velik kot Zemlja – s premerom okrog 10.000 kilometrov,” je povedal za francosko tiskovno agencijo AFP.

Večji kot je teleskop, boljša je resolucija oziroma boljše so podrobnosti na posnetku, dodajajo strokovnjaki.

Astronomi menijo, da so zajeli črno luknjo, ki se razprostira v središču Rimske ceste v t. i. ozvezdju strelca, kakšnih 26.000 svetlobnih let od Zmelje. Ogromna črna luknja tehta približno toliko kot štiri milijone Sonc, navaja AFP.

Črne luknje ustvarjajo velikansko gravitacijsko polje, ki mu ne more pobegniti niti svetloba. Po prevladujoči teoriji nastanejo, ko veliki zvezdi na koncu življenjske dobe poide gorivo in se začne sesedati sama vase.

Zatem lahko začne goltati druge zvezde in rasti, lahko pa prihaja tudi do združitev z drugimi črnimi luknjami, pri čemer nastajajo supermasivne črne luknje, ki so v središču galaksij.

Britanski astronom Stephen Hawking je v preteklosti navedel slavno primerjavo veslanja preko Niagarskih slapov s kanujem: če si nad prepadom, je možno, da se rešiš, če dovolj močno veslaš, toda ko si čez rob, ni več rešitve. Tako je tudi s črno luknjo.

“Prvič v naši zgodovini imamo tehnološke možnosti, da podrobno opazujemo črne luknje,” je še povedal Bremer in dodal, da je virtualni teleskop tako močan, da bi lahko z njim opazili žogico za golf na Luni.

Edini teleskop v Evropi, ki je vključen v projekt, je lociran v gorah španske Sierre Nevade. Vse podatke – vsak observatorij jih je zbral okrog 500 terabitov – bodo obdelali s superračunalniki v observatoriju v Massachusettsu. “Slike se bodo pojavile, ko bomo obdelali vse podatke. Toda na rezultate bomo morali čakati več mesecev,” je še dejal Bremer. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen