Nobelova nagrada za mir kolumbijskemu predsedniku Santosu

0

Nobelovo nagrado za mir bo letos prejel kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos za prizadevanja za dosego zgodovinskega mirovnega sporazuma v Kolumbiji, je danes sporočil Nobelov odbor v Oslu. Santos je z vodjo upornikov konec septembra podpisal mirovni sporazum, o katerem so se pogajali štiri leta. Kolumbijski volivci so ga nato sicer zavrnili.

Zgodovinski sporazum, ki sta ga podpisala Santos in vodja Revolucionarnih oboroženih sil Kolumbije (Farc) Rodrigo Londono, so dosegli po pol stoletja kolumbijske državljanske vojne, 220.000 mrtvih in osmih milijonih razseljenih oseb.

Kolumbijski volivci so sporazum v nedeljo nato presenetljivo in v nasprotju z napovedmi anket zavrnili.

Santos je bil skupaj z ostalimi pomembnimi akterji sporazuma sprva med favoriti za prejem nagrade, kar pa se je po zavrnitvi sporazuma na volitvah spremenilo.

Odbor je, kot je navedel v utemeljitvi, Santosu nagrado podelil za “njegove neomajne napore za končanje več kot 50 let trajajoče državljanske vojne”. “Predsednik Santos je sprožil pogajanja, ki so višek dosegla z mirovnim sporazumom med kolumbijsko vlado in silami Farc, pri tem pa si je dosledno prizadeval za napredovanje mirovnega procesa,” utemeljitev odbora povzema nemška tiskovna agencija dpa.

Nagrada naj po besedah odbora predstavlja tudi izraz spoštovanja kolumbijskemu ljudstvu, tistim, ki so prispevali k sporazumu, in predstavnikom “neštetih žrtev” državljanske vojne.

Predsedujoča odboru Kaci Kullmann Five je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP poudarila, da obstaja resnična nevarnost, da se bo mirovni proces zaustavil, državljanska vojna pa znova izbruhnila. “Zato je toliko bolj pomembno, da strani, ki ju vodita predsednik Santos in vodja sil Farc Rodrigo Londono, še naprej spoštujeta prekinitev ognja,” je dejala.

Ob tem je izpostavila, da zavrnitev sporazuma na volitvah ne pomeni nujno, da je mirovni proces “mrtev”. “Kar je ‘ne’ stran zavrnila, ni bila želja po miru, ampak točno določen mirovni sporazum,” je dejala. V imenu odbora se je zavzela za nadaljevanje in napredovanje mirovnega procesa.

Za nagrado se je letos potegovalo rekordnih 376 kandidatov. Med favoriti so bili prostovoljni sirski humanitarni delavci Bele čelade, reševalci migrantov v Sredozemlju ter pogajalca zgodovinskega iranskega jedrskega sporazuma Američan Ernest Moniz in Iranec Ali Akbar Salehi.

Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Dobitniki bodo nagrade prejeli na slovesnosti 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti. Nobelovo nagrado za mir razglasijo in podelijo v Oslu, preostale v Stockholmu.

Nagrajenec bo prejel osem milijonov švedskih kron (831.000 evrov).

Lani je nagrada pripadla štirim organizacijam civilne družbe, ki so si nagrado prislužile za svoj prispevek pri izgradnji pluralistične demokracije v Tuniziji po jasminovi revoluciji leta 2011. (sta)

nobel-prize

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen