Preobilica dela ubija vse več Japoncev; v zadnjem finančnem letu jih je umrlo kar 1.400

0

Japonska vlada je ta teden objavila statistične podatke, ki kažejo, da je število smrti na delovnem mestu, do katerih naj bi prišlo zaradi preobremenjenosti, skokovito naraslo. V finančnem letu, ki se je končalo marca lani, je umrlo dobrih 1400 delavcev. Toliko delavcev je iz teh razlogov umrlo v celotnem obdobju 2004-2008.

Nemški Deutsche Welle piše o pozabljenem primeru 26-letnega dekleta Mina Mori, ki je svoje življenje predčasno končala junija pred osmimi leti. Šele lani je bil njen nekdanji delodajalec, podjetje Watami, pripravljen staršem plačati odškodnino, in sicer v višini dobrega milijona evrov.

Preden je storila samomor, je pustila sporočilo, kjer je potožila nad bolečinami, ki so prizadele celotno njeno telo, počutila se je izgorelo in čustveno izpraznjeno. Ni se bila več zmožna premikati tako hitro, kakor bi si želela.

To so bile posledice 10-urnega delovnika, ki ga je redno prisilno še podaljševala, kajti z delom je zaključevala, ko je že odpeljal zadnji vlak proti domu. To je Mino prisililo v to, da je prenočevala v baru. Poleg tega je na mesec povprečno oddelala še več kot 140 neplačanih nadur.

Stanje v japonskem gospodarstvu, kjer se določene panoge spopadajo s kroničnim pomanjkanjem delovne sile, postaja nevzdržno, pravijo analitiki. Težava je pomanjkanje delavcev v zdravstvu, gradbeništvu, poleg tega pa vrzel občutijo tudi v socialnih službah.

Hiroshi Kawahito, prvi partner tokijske odvetniške pisarne Kawahito, izpostavlja, da je razlogov za skokovito naraščanje smrti, povezanih s preobremenjenostjo, več. A glavnega vidi v preveliki tekmovalnosti, s katero se sooča družba dežele vzhajajočega sonca.

Tekmovalnost se odraža v veliki pripadnosti, ki jo delavci čutijo do podjetij. Ko mladi vstopijo na trg delovne sile in se zaposlijo, podjetja priredijo zabave, na katerih mlade zaposlene nagovorijo najpomembnejši predstavniki podjetja, ki jih pozivajo, naj podjetje razumejo kot svojo drugo družino.

Kawahito razlog vidi tudi v zadnjih spremembah v japonskem gospodarstvu. Ko je pred četrt stoletja država zdrsnila v deflacijsko krizo, so bila podjetja primorana zaposlovati več začasnih delavcev, tisti, ki pa so stalno zaposlitev obdržali, so pristali na slabšanje delovnih pogojev. To se je odražalo zlasti v ukinjanju raznih bonitet, krajšanju dopusta, neplačevanju nadur in daljšanju delovnega časa.

Vse naštete izgube delavskih pravic so postale nekaj normalnega, za kar gre po mnenju Kawahita krivdo pripisati zelo prožni delovni zakonodaji.

Za razliko od evropskih držav, kjer se dolžina delovnika, ki ga določa zakonodaja, upošteva, to na Japonskem ne velja. Četudi so v drugem največjem azijskem gospodarstvu v teoriji omejitve delovnega časa enake kot na stari celini, jih delodajalci navadno zaobidejo prek dogovorov s sindikati in delavci. Zaposleni se bojijo za delovna mesta, zato si ne upajo dvigniti glasu zaradi kršitev.

Vlada se trudi zajeziti karošije, kakor se na Japonskem imenujejo smrti zaradi preobremenjenosti na delu. Leta 2014 je bil sprejet zakon, po katerem oblasti podjetja nadzorujejo in preverjajo primere smrti ali bolezni, ki nastanejo kot posledica prevelikih delovnih obremenitev.

Lani so tako obravnavali 2362 tovrstnih primerov, nepravilnosti pa so odkrili v le 60 primerih.

Slab položaj mladih delavcev ima negativne učinke tudi na že tako slabo japonsko demografsko sliko. Mladi namreč na delovnem mestu preživijo toliko časa, da zaradi obveznosti nimajo možnosti ustvariti družin ali pa se za otroke odločajo razmeroma pozno, kar vodi v vedno manjše število rojstev.

Nizka rodnost skrbi tudi vlado, ki pa po Kawahitovih besedah ne stori dovolj, da bi mlade razbremenila in jim tako omogočila, da si ustvarijo družine. Težava je resna, saj Japonska zaradi vedno starejšega prebivalstva vse težje računa na hitrejšo gospodarsko rast. (sta)

japonec dela

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen