Hiperaktivnost številne težave povzroča tudi odraslim, precejkrat povezana tudi z odvisnostjo

0

Motnja pozornosti z motnjo koncentracije in hiperaktivnostjo oz. ADHD je ena izmed najpogostejših duševnih motenj v otroštvu, nadaljuje pa se tudi v odraslo dobo. A ADHD je pri odraslih pogosto neprepoznan, opozarja psihiater Andrej Kastelic. Odrasli z nezdravljenim ADHD imajo večjo možnost za razvoj odvisnosti, pogosteje tudi pristanejo v zaporu.

ADHD je nevrološka razvojna motnja, ki obsega tri glavne simptome: šibko pozornost, povečano impulzivnost in nemir.

“Pogosto ljudje ugotovijo, da imajo ADHD, šele takrat, ko svojega otroka pripeljejo k zdravniku in se pogovarjajo o njegovih simptomih. Nato pa ugotovijo, da imajo tudi sami podobne simptome. Dejstvo je, da je v kar 80 do 90 odstotkih razvoj ADHD odvisen od genske predispozicije,” je v pogovoru za STA povedal Kastelic z Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani.

To motnjo ima med tri in štiri odstotke otrok, trikrat oziroma štirikrat pogosteje jo imajo dečki kot deklice. Med 30 in 80 odstotki teh otrok bo imelo ADHD tudi v odrasli dobi, vendar pa se po besedah Kastelica pozneje nekoliko spremenijo simptomi.

“Predvsem impulzivnost se pogosto zmanjša, ostanejo pa še vedno motnje hiperaktivnosti, predvsem pa motnje pozornosti,” navaja Kastelic in dodaja, da so to simptomi, ki jih prepoznajo predvsem pri ženskah. Tako se v odrasli dobi razmerje med ženskami in moškimi z ADHD približno izenači.

Včasih so po Kasteličevih besedah menili, da je ADHD motnja, ki z odraščanjem izzveni. Pri nekaterih se lahko v biološkem oz. nevrološkem smislu to dejansko zgodi, vendar jih v odraslosti spremlja cel kup težav, ki si jih nakopljejo zaradi svoje označenosti že v otroštvu.

Tisti, pri katerih se motnja v odraslosti nadaljuje, pa pogosteje razvijejo odvisnost. Tako ima četrtina ljudi, ki imajo v otroštvu ADHD, v odrasli dobi težave z uživanjem psihoaktivnih snovi. Med odvisniki pa ugotavljajo, da jih ima od četrtine do polovice tudi ADHD.

“Ljudje, ki imajo nezdravljen ADHD, so pogosto impulzivni, iščejo hitre zadovoljitve, težje shajajo z neprijetnimi situacijami. Zaradi motenj pozornosti in hiperaktivnosti so tudi manj uspešni v šoli. To morda vodi v to, da svojo simptomatiko, ki se dostikrat kaže z neuspešnostjo v depresivnosti in tesnobnosti, tolažijo s psihoaktivnimi snovmi,” razlaga Kastelic, ki je tudi predstojnik Centra za zdravljenje odvisnih od drog na psihiatrični kliniki.

Ob tem dodaja, da je vzrok za visoko stopnjo odvisnosti pri osebah z ADHD verjetno tudi v “skupnih pomanjkljivostih in šibkostih na podlagi biološke osnove”.

Kot pri večini duševnih motenj tudi ljudje z ADHD večinoma nimajo le ene motnje. “Ponavadi se te kar močno prepletajo in je včasih težko reči, ali je ena motnja povzročila drugo, ali druga prvo, ali pa sta kar obe motnji soobstoječi,” pojasnjuje Kastelic.

Od drugih duševnih motenj, ki imajo sicer podobne simptome, se ADHD razlikuje v tem, da so simptomi prisotni že v otroštvu, pred 12. letom starosti. Pri drugih motnjah se izražajo šele v odrasli dobi oz. na prehodu iz adolescence v odraslo dobo, je dodal.

Dobra novica pa je po njegovih navedbah ta, da se tudi v odrasli dobi ADHD dobro zdravi in se večina teh simptomov pomembno zmanjša, če je zdravljenje ustrezno. Zdravljenje ponavadi poteka tako z zdravili kot s psihoterapijo.

“Najbolj uspešno izginejo nekateri simptomi, kot so težave pri vožnji, izboljša se socialno funkcioniranje v odnosih, bistveno se izboljša tudi šolski uspeh ter odpravijo motnje telesne teže, zlasti debelost,” je povedal Kastelic.

Manj uspešno, a še vedno pri vsaj polovici, se ob zdravljenju izboljšajo motnje kot so disocialno vedenje, raba psihoaktivnih snovi itd.

Ravno tiste osebe z ADHD, ki po otroštvu niso imele nadaljevalnega zdravljenja, imajo po njegovih besedah pozneje največ težav. Tako je med zaporniki po njegovih navedbah pomembno več ljudi, ki imajo ADHD, kot na splošno med prebivalstvom. To lahko po njegovih navedbah pripišemo tudi impulzivnosti pri ADHD, ko se ljudje ne morejo zadržati in prehitro reagirajo, čemur so pogosto pridružene tudi razne oblike antisocialnega vedenja.

Ena od študij je tako pokazala, da se je pri zapornikih z ADHD, ki so jih ustrezno zdravili, možnost ponovitve teh kaznivih dejanj pomembno znižala. (sta)

koka snifanje

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen