Bruselj bo v sredo predlagal kvote za razporeditev prosilcev za azil in beguncev po EU

0

Evropska komisija bo v sredo razgrnila novo migracijsko strategijo, ki bo predvidoma vključevala politično sporen predlog za uvedbo kvot za razporeditev prosilcev za azil in beguncev po EU. Predlog je še zlasti kočljiv v Veliki Britaniji, za katero so migracije eno od področij, ki jih želi reformirati pred referendumom o članstvu v EU.

Okoli 60.000 ljudi se je letos že poskušalo čez Sredozemlje prebiti v Evropo, več kot 1800 jih je pri tem umrlo, kar je 20-krat več kot v enakem obdobju lani. Večinoma so to Sirci, Eritrejci, Nigerijci in Somalci, ki bežijo pred nasiljem in revščino, kažejo podatki ZN.

Kvote za razporeditev prosilcev za azil in beguncev po EU

Predlog sistema kvot je aprila v Evropskem parlamentu napovedal predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, razočaran nad premalo ambicioznimi zavezami vrha unije.

Gre za uvedbo sistema kvot za razporeditev prosilcev za azil v članicah EU in ljudi zunaj EU, ki potrebujejo mednarodno zaščito, je v ponedeljek v Bruslju pojasnila govorka komisije za področje migracij Natasha Bertaud.

Kvote podpira Nemčija, ki beleži daleč največ, 32 odstotkov vseh prošenj za azil v EU, k več solidarnosti že vseskozi pozivajo tudi Italija, Malta in Grčija, ki so pod največjim migracijskim pritiskom. Načelno sta jih podprli tudi Francija in Avstrija.

A velikega apetita po kvotah med članicami ni. Vrh unije je na kriznem aprilskem vrhu, sklicanem po doslej najhujšem brodolomu v Sredozemlju, ki je terjal okoli 800 življenj, sicer izrazil solidarnost, a kakršnim koli številkam se je izognil.

Madžarski premier Viktor Orban je kvote označil za norost, nasprotujejo jim tudi v Estoniji in na Slovaškem, še posebej veliko prahu pa dvigujejo v Veliki Britaniji, ki že ima niz izvzetij v evropski notranji politiki in je napovedala, da zavezujočih kvot ne bo podprla.

Komisija naj bi kljub temu predlagala sistem zavezujočih kvot, zakonodajne predloge naj bi pripravila do konca leta. Merila za opredelitev kvot naj bi bila velikost države, bruto domači proizvod, raven brezposelnosti in število beguncev, ki jih je že sprejela.

V minulem letu je EU zabeležila več kot 620.000 prosilcev za azil, od tega petino Sircev. Največ jih je bilo v Nemčiji, na Švedskem, v Italiji, Franciji in na Madžarskem, skupaj približno 75 odstotkov vseh prošenj za azil v EU.

Evropska azilna politika je v glavnem opredeljena z dublinskim sistemom, ki vključuje dublinsko uredbo, po kateri je za obravnavo prošenj za azil pristojna vstopna članica, in uredbo o evropskem sistemu za primerjavo prstnih odtisov prosilcev za azil in nezakonitih priseljencev Eurodac.

O spremembah dublinske uredbe, ki je bila nazadnje prenovljena leta 2013, za zdaj ni bilo govora, bi pa naj komisija do konca maja predlagala smernice za izboljšanje jemanja prstnih odtisov, kar naj bi pomagalo preprečevati azilni turizem po EU.

Boj proti tihotapcem z ljudmi

Drugo ključno področje migracijske strategije so ukrepi za uničenje poslovnega modela tihotapcev z ljudmi. EU načrtuje vzpostavitev vojaške operacije, podobne pomorski operaciji za boj proti piratom ob somalijski obali, ki bi delovala na temelju resolucije ZN.

Visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini je načrte za vzpostavitev operacije v ponedeljek predstavila Varnostnemu svetu ZN. Po pogovorih je ocenila, da obstaja zelo velika mera razumevanja za migracijske načrte unije.

Zunanji ministri EU bodo predvidoma v ponedeljek potrdili splošni koncept vojaške operacije za boj proti tihotapcem z ljudmi, predvidoma po sprejetju resolucije v ZN, ki se pričakuje v prihodnjih dneh, naj bi potrdili pravno podlago za vzpostavitev operacije, ki naj bi jo nato uradno sprožili junija, so danes pojasnili viri pri EU.

Krepitev iskanja in reševanja v okviru Frontexa

Tretji sklop ukrepanja je krepitev prizadevanj za iskanje in reševanje v morju, konkretno operacij Triton in Pozejdon, ki delujeta pod okriljem evropske agencije za zunanje meje Frontex; Triton ob italijanski obali, Pozejdon pa ob grški.

Vrh se je aprila zavezal k okrepitvi Tritona in Pozejdona vsaj s potrojitvijo finančnih sredstev za leti 2015 in 2016 ter s krepitvijo drugih sredstev, na primer plovil, helikopterjev in osebja.

Mesečni proračun Tritona je sedaj tri milijone evrov. Patruljira lahko le do 30 morskih milj od meje EU. Ta evropska operacija sicer ni pristojna za iskanje in reševanje v Sredozemlju, temveč le za nadzor meje s patruljiranjem v bližini obale.

Sprememb mandata Tritona ne bo, a v EU kljub temu pričakujejo, da bo podvojitev njegovega proračuna okrepila prizadevanja za iskanje in reševanje, saj je v skladu s pomorskim pravom vsako plovilo dolžno nuditi pomoč ljudem v stiski.

Operativni načrt okrepljenega Tritona in Pozejdona naj bi Italija in Malta s Frontexom dorekli do konca meseca.

Spodbujanje zakonitih migracij visokokvalificirane delovne sile

Četrti sklop prednostnega ukrepanja je spodbujanje zakonitih migracij visokokvalificirane delovne sile. Brez migracijske delovne sile se bo za delo sposobno prebivalstvo v prihodnjem desetletju zmanjšalo za 17,5 odstotka, izpostavlja komisija.

Do konca maja je pričakovati sprožitev javnega posvetovanja o (ne)uporabi modre karte, posebnega dovoljenja za delo in bivanje visokokvalificiranih delavcev iz tretjih držav v EU po vzoru zelene karte v ZDA, uveljavljene leta 2009.

Modre karte izdajajo pristojne nacionalne oblasti, ki odločajo o tem, koliko delavcev bo dobilo dovoljenje. Država tudi sama določi veljavnost modre karte, ki jo lahko izda za obdobje od enega do štirih let.

Pogoji za izdajo modre karte so: plača tujih delavcev mora biti 1,5-kratnik povprečne letne bruto plače v članici, veljavna delovna pogodba ali zavezujoča ponudba za delo za najmanj eno leto, dokumentacija za opravljanje poklica in potovalni dokumenti oziroma vizumi.

Po 18 mesecih bivanja z modro karto v določeni članici lahko gredo visokokvalificirani delavec in člani njegove družine ob upoštevanju vseh pogojev na delo tudi v drugo članico.

Slovenija

Slovenija je aprila na vrhu EU o begunski krizi v Sredozemlju ponudila pomoč pri iskanju in reševanju v Sredozemlju z vojaško ladjo Triglav, ki je že sodelovala v italijanski operaciji Mare Nostrum in bo na voljo od septembra.

Premier Miro Cerar je aprila v Bruslju tudi ocenil, da bi lahko Slovenija ob upoštevanju določenih meril, na primer velikosti in BDP države, prevzela od 15 do 20 beguncev, a izpostavil, da so to le prve okvirne ocene.

Eurostatovi podatki iz marca letos kažejo, da je število prošenj za azil v Sloveniji predstavlja le 0,1 odstotka vseh prošenj v EU, vendar pa se je število leta 2014 v primerjavi z letom prej povečalo za 43 odstotkov – z 270 na 385.

Slovenija je leta 2010 v sklopu pilotnega projekta solidarnosti z Malto pri soočanju z velikim valom beguncev iz Severne Afrike, upravičenih do mednarodne zaščite, sprejela osem Somalcev. (sta)

bruselj-parlament (fotografija je simbolična)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen