Revščina je pogost skupni imenovalec oseb s težavami v duševnem zdravju

0

Težave v duševnem zdravju imajo osebe v različnih starostnih skupinah in tudi v različnih življenjskih situacijah, pri čemer pa je zelo pogosto skupni imenovalec revščina, so opozorili udeleženci konference o izzivih sobivanja z osebami s težavami v duševnem zdravju.

Revščina je lahko vzrok za različne težave v duševnem zdravju pa tudi njihova posledica, saj osebe s tovrstnimi težavami pogosto izgubijo službo ali je sploh ne morejo dobiti – tudi zaradi predsodkov delodajalcev in njihovega nepoznavanja. S tem pa je pogosto povezano tudi stanovanjsko vprašanje in vprašanje nadaljnje zdravstvene in socialne obravnave, so opozorili udeleženci današnje konference na Brdu pri Kranju, ki jo je organiziral republiški inšpektorat za delo.

Sicer pa so se udeleženci konference tudi strinjali, da se še vedno premalo govori o osebah in skupinah s težavami v duševnem zdravju, o njihovih težavah in izzivih, s katerimi se dnevno soočajo v svojem življenju sami in vsi, ki z njimi sodelujejo.

To je namreč še vedno tabu tema, zaradi česar osebe s težavami v duševnem zdravju ostajajo stigmatizirane, etiketirane, nerazumljene ter premalo spoštovane in upoštevane, so ugotavljali.

Udeleženci konference, ki se dnevno v praksi srečujejo s takšnimi osebami, so opozorili tudi na finančne in materialne omejitve, ki vse bolj zaznamujejo njihovo delo. Organiziranje različnih oblik pomoči je zato v veliki meri odvisno od razumevanja in spoštovanja dostojanstva ljudi, ki imajo težave v duševnem zdravju, so v sporočilu za javnost zapisali po konferenci.

Zato so se udeleženci konference zavzeli za izboljšanje zakonodaje, ki ureja to področje, za več sodelovanja med državnim in nevladnim sektorjem, za destigmatizacijo in detabuizacijo oseb s težavami v duševnem zdravju, za razumevanje, sprejemanje in spoštovanje drugačnosti.

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je na konferenci razkrila, da na leto pri varuhu prejmejo nekaj deset pobud, ki se nanašajo na izvajanje zakona o duševnem zdravju.

Izrazila je bojazen, da področje duševnega zdravja tudi v bližnji prihodnosti ne bo med prednostnimi nalogami ministrstva za zdravje, saj je to že pred leti oblikovalo strokovno skupino, ki naj bi pripravila predlog sprememb zakona o duševnem zdravju, “a predlogi so očitno romali v predal”. Med drugim je opozorila, da še vedno ni sprejet nacionalni program varovanja duševnega zdravja in da v Sloveniji še vedno nimamo posebnega pedopsihiatričnega oddelka, so pri varuhu zapisali v sporočilu za javnost.

Po mnenju varuhinje se slovenska družba še ni otresla strahu pred drugačnostjo in strahu pred neznanim. Ob tem je opozorila tudi, da revščina povečuje tveganje za duševne motnje. (sta)

moski zalosten

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen