Za okrevanje gradbeništva bo treba ukrepati, če ne bo sledil nov padec

3

Rast v gradbeništvu, ki jo letos kažejo nekateri statistični podatki, bo kratkotrajna in ne pomeni okrevanja, brez novega zagona bo sledil nov padec in hude težave podjetij, menijo strokovnjaki. Državo pozivajo k hitremu ukrepanju, saj da bo oživitev čez leto ali dve bistveno težja.

Gradbena dejavnost v Sloveniji je vse od leta 2008 upadala, njen padec je bil v letih 2009-2012, ko se je več kot prepolovila, med največjimi v EU. Letos pa so statistični podatki o obsegu gradbenih del pokazali rast, v drugem četrtletju na letni ravni najvišjo v EU. A poznavalci pravijo, da rast ne kaže na okrevanje panoge, ampak je zgolj začasnega značaja.

Je namreč posledica večjega obsega gradenj gradbenih inženirskih objektov zaradi zaključevanja evropsko sofinanciranih projektov ob izteku finančne perspektive, med drugim na lokalni komunalni infrastrukturi, in sanacijskih del po žledu.

Po naši oceni gre le za kratkotrajno pregrevanje, ki se bo končalo v letu 2015. Nato, glede na trenutno nizko stopnjo aktivnosti vladnih ustanov in naše dosedanje izkušnje z delovanjem slovenskih vlad, pa pričakujemo nov velik padec vrednosti del in nove hude težave podjetij v panogi gradbeništva pa tudi industrijah, povezanih z njim,” je za STA dejal direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS Jože Renar.

Renar meni, da bodo za okrevanje potrebni dolgoročni stabilni in zavezujoči načrti državnih investicij za najmanj naslednjih pet do deset let in zagotovljena usposobljenost države tudi za proticiklično posredovanje na trgu gradbeništva v primeru nadaljnjega zaostajanja zasebnih investicij.

Tudi Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v naslednjih mesecih pričakuje umiritev hitre rasti iz zadnjih četrtletij. “Zaloga pogodb v gradbeništvu in izdana gradbena dovoljenja namreč nakazujejo, da se bo rast gradbeništva umirila. Zaloga pogodb, ki se je lani močno povečala in dosegla vrh konec leta, se je v prvi polovici leta znižala za 10 odstotkov. Na umirjanje kažejo tudi podatki o izdanih gradbenih dovoljenjih,” so za STA ocenili na Umarju.

Predsednik Inženirske zbornice Slovenije Črtomir Remec pričakuje nov padec, ko bodo evropsko sofinancirani projekti končani. Pri tem opozarja, da se projekti izvajajo ob nizkih cenah in da izvajalci ne ustvarjajo visoke dodane vrednosti, ki bi pomenila razvojni potencial.

Trenutni kazalci obujanja gradbeništva so v mnogočem posledica nizke osnove, niso odraz zdrave oživitve in niso razlog za neravnanje države in ponovno prepuščanje gradbene stroke same sebi, ocenjuje dekan ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo Matjaž Mikoš.

“Nujni so hitri in odločni ukrepi za oživitev gradbeništva, ker bo kaj takega čez leto ali dve še bistveno težje. Kriza traja že pet let in bo imela vse bolj dolgoročne posledice, kot so odliv visokokvalificiranih gradbenih strokovnjakov in mladih inženirjev v tujino, izgubo referenc, zaostajanje v tehnološkem razvoju podjetij in potencialno popolno odprtje slovenskega trga gradbenih storitev tujcem – smo zato ustanavljali lastno državo?” je za STA dejal Mikoš.

Interesa za investicije v stavbe manj

Lani se je skupna površina stavb, predvidenih z izdanimi dovoljenji, nekoliko povečala, v prvi polovici letošnjega leta pa se je znižala za več kot četrtino. Podobno se je lani – po petih letih zniževanja – nekoliko povečalo število izdanih gradbenih dovoljenj za nova stanovanja, v prvi polovici leta pa se je ponovno znižalo, za skoraj petino, podatke navaja Umar.

Geodetska uprava RS (Gurs) v poročilu o trgu nepremičnin za lani pravi, da v prihodnjih nekaj letih še ni pričakovati bistvenega povečanja ponudbe novih nepremičnin. “Glede na razmere na nepremičninskem trgu gradnja za trg namreč ostaja visoko tvegana in dokaj nizko donosna,” ocenjuje Gurs.

Gradnja stavb je po Renarjevih besedah močno povezana z investicijami zasebnega sektorja, ki pa so “glede na gospodarske in politične razmere v Sloveniji in s tem povezano nizko stopnjo gospodarskega optimizma na zelo nizkem nivoju”.

Investicije v gradbene projekte so dolgoročne narave in če investitorji ne vidijo jasne perspektive za naslednjih 20 let, se zanje ne bodo odločili, poudarja Renar in dodaja, da padec števila izdanih gradbenih dovoljenj v letošnjem letu žal ponovno kaže na zmanjševanje investicijskega interesa.

Čakanje na novo vlado

Praktično celotna slovenska gradbena stroka je v začetku julija podpisala memorandum za oživitev in razvoj slovenskega gradbeništva, ki med drugim poziva k ustanovitvi samostojnega ministrstva za graditev. Opozarjajo namreč, da zaradi razdelitve posameznih področij panoge po različnih resorjih (prostorsko načrtovanje, požarna varnost, materiali itd.) in neusklajenosti zakonodaje prihaja do negospodarne rabe proračunskega denarja.

A tovrstno ministrstvo zaenkrat ni predvideno, po sestanku s predstavniki bodoče največje koalicijske stranke SMC pravi Remec. Zato je stroka predlagala ustanovitev posebnega direktorata za javne investicije, kjer bi na eni strani pripravili poenostavitve in uskladitve zakonodaje, po drugi pa načrtovali investicije, izbirali izvajalce in tudi spremljali izvedbo. A posebnega odziva, glede na to, da je čas oblikovanja koalicije, ni bilo, je povedal Remec.

Memorandum predvideva tudi akcijski načrt, ki bo podrobneje razdelal predloge za ukrepanje. Kot je dejal Remec, ga bodo v DZ predstavili predvidoma v prvi polovici septembra.

Inženirstvo iz znanja ustvarja denar

Trajnostni razvoj bi lahko bil generator dolgoročnega razvoja države, idejo ločenega ministrstva utemeljuje Remec. “V Nemčiji je inženirstvo generator – iz znanja ustvarja denar. Če k temu dodamo še inovativnost, ki je dodaten pospešek k temu, bi lahko imeli formulo za uspeh,” je prepričan Remec. Zato poziv državi, da bi izkoristili znanje inženirjev na vseh področjih, da bi denar tudi ustvarjali in ga ne le porabljali.

Stroka v memorandumu navaja, da bi lahko dosegli evropsko primerljive multiplikativne učinke panoge (s faktorjem dva do tri) na celotno gospodarstvo ter da bi zvišanje deleža gradbeništva v BDP s štirih na šest do osem odstotkov prineslo od 10.000 do 20.000 novih delovnih mest.

Na črni listi poklicev

V panogi je bilo v času krize izgubljenih več deset tisoč delovnih mest. Po zadnjih podatkih državnega statističnega urada je bilo maja letos v gradbeništvu delovno aktivnih skupno nekaj manj kot 55.000 oseb, medtem ko jih je bilo na vrhuncu, oktobra 2008, več kot 92.000. Delo izgubljajo tudi inženirji, za mlade študij gradbeništva ni privlačen.

Mikoš opozarja, da je zmanjšanje vlaganj v izobraževanje v zadnjih letih pripeljalo do zmanjšanja kakovosti študija, saj so inženirski študiji dražji od nekaterih drugih priljubljenih študijev. Na fakulteti beležijo tudi 40-odstoten osip pri vpisu, pri čemer se vpisujejo predvsem slabši in manj motivirani dijaki.

“Vzrok temu je splošna klima v gradbeništvu ter tudi marginalizacija in negativna stigmatizacija gradbeništva v slovenski družbi, zaradi česar je študij gradbeništva prišel na črno listi poklicev pri mladih,” meni Mikoš.

Negativne konotacije ni mogoče odpraviti preko noči. “Nujen je zagon gradbeništva s povečanim vlaganjem v prioritetne ukrepe oz. gradnje, da bodo mladi videli perspektivo za delo, nujen je dvig ugleda inženirskih poklicev na splošno in širjenje zavedanja, da je gradbeništvo več kot le ‘zapuščeno gradbišče nedokončanih stanovanj’ in predstavlja hrbtenico razvoja družbe,” poudarja Mikoš.

Energetska sanacija stavb, hidroelektrarne, prometna infrasturktura, poenostavitev postopkov …

Osnutek koalicijskega sporazuma med drugim predvideva nadaljevanje energetske sanacije stavb ter investicij v hidroelektrarne (HE) na Savi in možnost HE drugod po državi. Predvideno je tudi nadaljevanje izvajanja protipoplavnih ukrepov.

Pripravili naj bi tudi strategijo razvoja prometne infrastrukture, na podlagi katere bi za projekte razvoja cest, železnice in pristanišča pridobivali evropska sredstva.

Predvidena je poenostavitev sistema javnega naročanja, ustanovili naj bi Agencijo za javna naročila. Posebej je zapisano, da se “ustrezno uredi” področje javnega natečaja na področju gradenj.

Poenostavili naj bi administrativne postopke, da bi lahko investitorji dovoljenja pridobili na enem mestu. Napovedana je tudi sprememba zakonodaje, med drugim zakona o graditvi objektov. (sta)

 

Št. komentarjev: 3
  1. Petrovc pravi

    “Za okrevanje gradbeništva bo treba ukrepati, če ne bo sledil nov padec”

    Pokličite Zidarja””” on zna!!! Je menda čil in zdrav.
    Saj imate komiji vse v rokah. Škarje in platno.
    Platna ni več, s škarjami pa ne znate.

  2. Zwerg aus Murgle pravi

    Petrovc, Zidar okreva na Maledivih. bolje bi bilo s Hildo.

  3. Zwerg aus Murgle pravi

    Od kje pa naj Cerar vzame Denar? Ali bo pa dežavi kaj posodil? Saj je veliko “zaslužil”.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen