Večina pacientov sploh ne pozna svojih pravic

1

Na varuha bolnikovih pravic v Mariboru se je lani obrnilo 557 ljudi z 835 različnimi zadevami, kar je približno enako kot leto prej. V večini primerov gre za splošna vprašanja ter domnevne kršitve pravice bolnika do primerne zdravstvene oskrbe ali obveščenosti. Pogosto bolniki ne vedo, katere storitve krije zavarovalnica in katere morajo plačati.

Kot je na današnji novinarski konferenci povedal varuh Franci Prosnik, se bolniki ne obračajo nanj za vsako malenkost, ampak predvsem zaradi resnejših zadev, ki jih doma že dlje časa premlevajo.

Varuh še vedno ugotavlja, da velik delež nezadovoljstva pacientov izvira iz slabe komunikacije med pacientom in zdravstvenim osebjem. Pri tem se je kot dobra rešitev pokazalo odprtje prve mediacijske pisarne za področje zdravstva v Sloveniji, ki so jo odprli lani v Mariboru in s katero varuh aktivno sodeluje.

Bolniki so se lani pogosteje pritoževali zaradi dolgih čakalnih dob, ki so se po podatkih varuha zlasti v drugi polovici leta še podaljšale. Bolniki pogosto ne razumejo, da ob naročanju na posamezno zdravstveno storitev ne dobijo takoj tudi informacije o predvidenem datumu in uri obravnave, prav tako ne dobijo informacije, kateri zdravnik bo izvedel poseg.

Zaradi uvedbe terapevtske skupine zdravil s strani zdravstvene zavarovalnice je prišlo pri bolnikih po ugotovitvah varuha do številnih dilem. Bolniki dvomijo v učinkovitost takšnih zdravil, se sprašujejo o njihovih stranskih učinkih. Težava je tudi v ceni oziroma doplačilu zanje, saj veliko ljudi tega zneska ne zmore plačati.

Glede evropske direktive o čezmejnem zdravstvenem varstvu, ki je v Sloveniji stopila v veljavo oktobra lani, varuh bolnikovih pravic ugotavlja, da bolniki niso dovolj informirani o možnostih in postopkih zdravljenja v tujini. “To je verjetno eden od razlogov, da se v večini primerov odločijo, da se postavijo v vrsto pri znanem zdravniku,” je pojasnila svetovalka v pisarni varuha Manja Habjanič.

Na področju zobozdravstva se pritožbe pacientov nanašajo predvsem na dolge čakalne dobe za protetične storitve in visoka doplačila, na neizdajanje računov za opravljene storitve, na domnevno nestrokovno izvedene storitve ter težave pri komunikaciji. Tudi tu so bolniki slabo informirani o tem, katere storitve sodijo med standardne in katere je treba doplačati.

Varuh je ponovno opozoril, da v Sloveniji še vedno ni urejen sistem, ki bi omogočal starejšim bolnikom lažji dostop do zagotavljanja oskrbe na domu in osebne asistence. Veliko je pritožb zaradi pogojevanja nakupa očal z naročilnico pri optiku, kjer je oseba opravila pregled. Pritožbe so se nanašale tudi na nepojasnjena plačila laboratorijskih storitev pri družinskih zdravnikih.

Institut varuha bolnikovih pravic je Mestna občina Maribor vzpostavila leta 2002, še preden so to področje uredili na ravni države. Sedanji varuh Prosnik je mandat začel leta 2010, poleg njega pa v Mariboru težave bolnikov rešujeta še dva zastopnika pacientovih pravic. Kot je danes povedal zastopnik Viktor Pilinger, vsi trije skupaj letno prejmejo okoli 2000 zadev, kar je po njegovih besedah zaskrbljujoče število. (sta)

bolnisnica4

Slika je simbolična

Število komentarjev: 1
  1. MEFISTO pravi

    Ne bo držalo.

    Rdeči pacienti poznajo celo samo pravice, obeznosti in odgopvornosti so pa z rajo.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen