Tihi ubijalci duš ali moberji

4

Piše: Lejla Kenda, svetovalka za osebnostno rast

To so ljudje, ki trpinčijo na delovnem mestu. Gre za mobing, ki ga je v Sloveniji vedno več, navadno pa poteka od nadrejenega do podrejenih, torej po lestvici navzdol. Žrtve mobinga po navadi raje trpijo in molčijo, saj je malo verjetnosti, da bi mobing lahko sploh dokazale.

Tisti, ki trpinčijo, se po navadi tega ne zavedajo, njihova narava pa je izjemno avtokratska, prepričani so, da imajo le oni prav, od svojih pravil ne odstopajo. Mučitelji natančno vedo, na koga se spraviti in vedno se spravijo na tistega, ki se jim ne bo zmogel upreti. Večinoma se začne s tem, da mu očitajo, da ne dela dobro, da je slab delavec, kmalu pa polje psihičnega pritiska preraste tudi na zasebno sfero. Delavcu lahko očitajo tudi to, da je slaba mama ali oče, da je nesposoben imeti družino, in podobno. Ko ga odstranijo, najdejo novo žrtev in tako se mobing nadaljuje. Eden od razlogov, da je mobing težko prekiniti, je tudi ta, da ga je izredno težko dokazati, saj moberji svoje žrtve trpinčijo predvsem psihično. Za njihovim ravnanjem pa je predvsem strah in ljubosumje, največkrat pa prikrita nesposobnost za delo, zato se bojijo sprememb. Žrtve mobinga imajo o sebi slabo samopodobo, a zanimivo je, da gre praviloma vedno za karizmatične in izredno sposobne osebe, ki ne znajo postavljati meja. Gre za ljudi, ki so sposobni biti liderji, in ki prinašajo spremembe na boljše. Njihovi mučitelji se jih lotijo, ker se jih v resnici bojijo. Pri nas naj bi bilo mobinga vedno več, vendar ga je težko izslediti in dokazati. Žrtve ponavadi klonejo, v podjetjih za to nimajo posluha. Mobing ni šala; praviloma pripelje do hudih motenj, kot so depresija, anksiozne motnje in celo duševne bolezni. Zatorej moberja nemudoma prijavite, če mislite, da ste žrtev mobinga. Dobro pa je, če si vsak dan na delovnem mestu o mobingu pišete natančen dnevnik, saj je to edini dokaz, ki ga boste najbrž imeli.

Sad woman's face

Št. komentarjev: 4
  1. psiho pravi

    Bolje kot prijavljati moberja, ga je pričakati v zasedi, mu na glavo povleči vrečo in mu dobro izprašiti gate.

  2. Lejla pravi

    Ja, se strinjam, takrat, ko si žrtev, sanjaš o tem. Kajti postopki, ko o mobingu naznaniš v podjetju so zopet mučni in dolgotrajni, predvsem trpi žrtev. In po navadi ga še tisti ”prijateljski” sodelavci zapustijo….postopek na sodišču je težak, in ga je težko dokazati, zato je nujno potreben dnevnik celovitih opisov psihičnega mučenja. Dodala bi še tole:

    Glede mobbinga, šikaniranja in trpinčenja imamo po Zakonu o delovnih razmerjih ter Kazenskem zakoniku RS več možnosti za ukrepanje. Žrtev lahko poda odškodninsko tožbo na Delovno in socialno sodišče, prav tako pa svojega mučitelja lahko tudi civilno toži. Od leta 2008 pa je mobbing oz šikaniranje opredeljeno tudi v Kazenskem zakoniku RS, kjer je zagrožena kazen za mučitelja do dveh ali celo treh let zapora.

    Srečno vsem.

  3. klara pravi

    Ne se bati teh šefovskih kretenov, so samo male prestrašene miši, ki jim je potrebno povedati kar jim gre!

  4. Lejla pravi

    Se strinjam, tudi v članku je lepo zapisano, da so v resnici nesposobneži, ki se skrivajo za tem odnosom….po navadi to delajo sposobnejšim, ker se jih bojijo, vendar ti premtenci vedno najdejo šibke točke…ker jim to omogoča preživetje….

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen