Na Hrvaškem združeni trije veliki knjigarnarji

0

Hrvaški založniki Algoritam, Profil in Mozaik so združili svoje maloprodajne mreže v največjo knjigarniško-multimedijsko verigo z namenom, da bi lahko preživeli ni knjižnem trgu, ki trpi s pomanjkanjem kupcev zaradi poglobljene ekonomske krize. Algoritem se je tako pridružil Profilu in Mozaiku, ki v maloprodaji sodelujeta že dve leti.

Ambiciozni lastniki največjih hrvaških založniških hiš in knjigarn so sledili svetovnim trendom združevanja po tem, ko so spoznali, da je resnost ekonomske krize, ki je na Hrvaškem prisotna že šesto leto zapored, prevelika, da bi lahko samostojno obstali na knjižnemu trgu.

Večinski lastnik s 52-odstotnim deležem bo Algoritam, Profil in Mozaik pa bosta imela po 24 odstotkov.

“Dosedanjo energijo, ki smo je uporabljali za to, da bi si med seboj konkurirali, bomo v prihodnje usmerili na to, da kupcem ponudimo čim boljše pogoje,” so hrvaški mediji povzeli izjavo člana uprave Algoritma Nevena Antičevića s sobotne novinarske konference v Zagrebu, na kateri so predstavili APM verigo. Računajo tudi na izboljšanje svojega položaja pri dobaviteljih.

Po šestmesečnih pogajanjih so se dogovorili, da bodo oblikovali enotno trgovsko mrežo s približno 40 knjigarnami, v katerih bodo ponudili več kot 150.000 različnih artiklov, od knjig do multimedijskih vsebin. Dobro polovico blaga bo s seboj prinesel Algoritam, ki je vodilni hrvaški ponudnik tujih knjižnih naslovov in multimedijskega blaga. Nova veriga bo imela slabih 10.000 kvadratnih metrov prodajnega prostora po vsej državi in 230 zaposlenih.

Pri združitvi so upoštevali medsebojne prednostne razlike, ki bodo vsakem izmed partnerjev omogočale, da izpostavi tisto, v kateri je najboljši.

Poleg knjigarn nameravajo okrepiti internetno prodajo, za katero bodo oblikovali tudi skupno spletno stran. Načrtujejo, da bodo knjigarne v manjših hrvaških mestih začele delovati tudi kot prostori za kulturne dogodke in ne zgolj kot trgovine. Zato nameravajo pogosteje organizirati gostovanja avtorjev in predstavitve knjig zunaj Zagreba.

Veriga naj bi začela obratovati jeseni, v prihodnjem letu pa pričakujejo tudi prve dobičke. Dobiček je namreč gonilna sila združitve. Načrtujejo tudi, da bodo po združitvi znižali letne stroške za približno 18 milijonov kun (2,3 milijonov evrov).

Kot so napovedali, ne bodo izpostavljali zgolj svojih izdaj, temveč bodo odprli vrata tudi manjšim in srednjim založnikom. Obenem so povabili vse založnike, da se jim pridružijo.

Na Hrvaškem ocenjujejo, da se bo trend združevanja založnikov knjig nadaljeval, obenem pa naj bi, vsaj v večjih mestih, dobili manjše specializirane knjigarne po vzoru drugih evropskih držav.

Zadnje raziskave knjižnega trga kažejo, da se je število kupcev knjig v zadnjih dveh letih zmanjšalo za polovico ter da je od decembra lani do februarja letos slaba petina državljanov kupila vsaj eno knjigo. Februarska raziskava agencije GfK je tudi pokazala, da je 56 odstotkov Hrvatov v letu dni prebralo vsaj eno knjigo. Letno povprečje so sicer tri prebrane knjige na prebivalca.

Raziskava je še pokazala, da si največ bralcev izposoja knjige v knjižnicah ali od prijateljev, medtem ko tretjina anketirancev pravi, da knjige kupuje.

Vzroke za znižanje prodaje je treba iskati tudi v neprimerno visokih cenah knjig, ki jih trgovci niso prilagodili nakupovalni moči državljanov. Poleg tega je država pred leti ponovno uvedla petodstotni davek na knjige. (sta)

knjige

Knjigarna

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen