Na predlog novega Zakona o visokem šolstvu, ki ga nihče več ne jemlje resno, lahko pripomni zainteresirana javnost

0

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport še vedno sprejemajo pripombe na predlog novega zakona o visokem šolstvu. Doslej so prejeli več kot 300 pripomb, nekatere od njih pa so po besedah državnega sekretarja na ministrstvu Mirka Pečariča vključili tudi v najnovejšo različico predloga zakona. A tudi na to imajo nekateri še vedno pripombe.

Visokošolski zakon še vedno ni niti v medresorskem usklajevanju, saj še vedno potekajo usklajevanja z vsemi reprezentativnimi visokošolskimi deležniki. Kljub temu si želijo, da bi začel veljati že z novim študijskim letom, je še dodal Pečarič.

Pečarič je za STA pojasnil, da je predlog zakona o visokem šolstvu od zadnje objave na spletni strani s konca lanskega oktobra doživel še nekaj sprememb, usklajevali so ga na številnih sestankih ter obravnavali tudi na sejah vladnih svetov za študentska vprašanja in za visoko šolstvo. Oba sveta sta soglašala, da naj gre zakon čim prej v vladno proceduro, je dejal.

Zatrdil je, da še vedno gre za delovno različico predloga zakona, ki jo “še pilijo, da bo boljša”. “Členi in vsebina zakona se spreminjajo, na ministrstvu poskušamo vse, da bo zakon čim bolj sprejemljiv za vse deležnike v visokem šolstvu,” pravi Pečarič.

V povezavi s prejetimi pripombami je omenil, da je vsaka visokošolska srenja poslala “svojo vsebino”, ki bi jo rada videla v zakonu. Direktnega nasprotovanja predlogu zakona po njegovih navedbah ni, rektorji univerz se z vsebino zakona več ali manj strinjajo. Kljub temu, težave vidijo pri učnem jeziku za slovenske študente, ki za vse tri stopnje študija določa omejitve poučevanja v tujem jeziku.

Medtem pa v Študentskem društvu Iskra opozarjajo, da tudi najnovejša različica zakona še vedno vsebuje vse nevarnosti, na katere so opozarjali že novembra. Najbolj problematični deli v zakonu ostajajo – šolnine in plačljiv študij na prvi in drugi bolonjski stopnji, je za STA pojasnil Jaša Lategano iz Iskre.

Ker je v predlogu zakona zapisano, da se lahko šolnina zaračuna tudi vsem tistim, ki še niso izkoristili možnosti brezplačnega visokošolskega študija, je Lategano prepričan, da gre za dolgoročno prenašanje bremena financiranje visokega šolstva z države na študente oz. njihove družine. To pa bo prizadelo revnejše študente, je še dejal.

Če bo zakon šel naprej in ne bo vseboval pomembnih sprememb, bodo v Iskri mobilizirali študente k uporu, ki se bo končal s protesti z eno samo jasno zahtevo, to je umik celotnega zakona in ureditev sistemskega financiranja javnih univerz, je poudaril Lategano. V Iskri so po njegovih navedbah sicer pripravljeni sodelovati z ministrstvom. (sta)

univerza

Slika je simbolična

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen