Prihaja pust – naj ne bo več lačnih ust

0

Pust je čas v letu, ki pomeni prelom s starim v naravi in skupnosti. Prinese konec zime in začetek pomladi. Prav tako tudi na družbeni ravni z obračunom krivcev za napačna dejanja, ki jih na tradicionalnih pustovanjih pooseblja sam Pust. Potegne črto pod minulim obdobjem in napove začetek novega, pravijo etnologi.

Vsega je kriv Pust

“Pust pomeni začetek novega obdobja, ko gremo z optimizmom naprej,” je za STA dejala direktorica Mestnega muzeja Idrija, etnologinja Ivana Leskovec.

Motiv, da je Pust kriv za vse, pa se v pustnih šegah pojavlja povsod, je poudarila. Kot primer je omenila cerkljansko laufarijo, kjer se vse odvija po točno določenem scenariju, ki se z ustnim izročilom prenaša iz roda v rod. Obsodba Pusta pri laufarjih je prava ljudska igra, v njej pa nastopajo Pust kot obsojenec, porota in javnost v sklepnem delu sojenja.

“Pust je kriv za vse, kar se je napačnega zgodilo v Cerknem, obsodbo pa preberejo v stari cerkljanščini, ki je ne razumejo niti vsi domačini. Obsodijo ga na smrt z botom, z velikim drvarskim kladivom. Laufarji ga zatem odpeljejo, s tem pa nastopi čas za nov začetek, za veselje,” je pojasnila.

Cerkljansko laufarijo so po tem, ko je bila med italijansko okupacijo zatrta, začeli znova obnavljati leta 1948 na podlagi izročila in ohranjenih mask, tako da so leta 1956 v Cerknem že lahko priredili prvo laufarijo po 2. svetovni vojni. Odtlej še nobeno leto niso ostali brez nje. Podobno kot na drugih območjih, kjer še živi tradicionalno pustovanje, jo ohranja fantovska skupnost.

Drežniški pustovi ne gredo v hiše, kjer žalujejo

Za tradicionalna pustovanja je vse do zdajšnjega časa značilno, da posamezni šemski liki prihajajo v javnost že kmalu po novem letu. Tako denimo cerkljanski laufarji po novem letu začnejo postopoma hoditi od hiše do hiše. Rečejo, da gredo “cvirn brat”. V hiši zaplešejo z gospodinjo “za debelo repo”. Voščijo torej srečo in dobro letino, kot je značilno za kolednike, pojasnjuje Leskovčeva.

Nabiranje darov med obredno hojo po hišah je tako med drugim značilno tudi za pustove v Drežnici nad Kobaridom. Od domačih prejmejo darove kot plačilo za blagoslov, ki so ga prinesli k hiši. Ne oglasijo pa se v hiši, kjer so v minulem letu dni žalovali. Z domačimi iz takšnih hiš se dogovorijo za prilagojen obisk ali pa jim domači prinesejo darove sami.

Tako kot cerkljanski laufarji tudi drežniški pustovi zaplešejo v hiši. Strokovnjaki opozarjajo, da ima ta ples obredni pomen in po ljudskem izročilu zagotavlja dobro letino in zdravje.

Izvor pustovanj je v predkrščanski dobi

Praznovanje pusta izvira iz predkrščanske dobe, ko so poznali kult prednikov, praznovanje slovesa zime in prihoda pomladi ter čaranje rodovitnosti.

Po izročilu so ga prevzeli Rimljani in v času sredi zime in pred pomladjo imeli več praznikov, ob katerih so se šemili. Takšne so bile denimo brumalije, saturnalije, kalende in ide.

Kljub nasprotovanju Cerkve so se zabave s šemljenjem nadaljevale, pod vplivom italijanskih karnevalov v srednji Evropi pa so se v renesansi prenesle v čas pred 40-dnevnim postom.

Danes je pustovanje predvsem zabava, pa tudi možnost za družbeno kritiko

Na posameznih območjih in krajih oziroma med posameznimi družbenimi sloji so se razvile zelo raznolike oblike pustovanj in raznoliki šemski liki, med njimi kurenti oz. koranti na Ptujskem in Dravskem polju, laufarji v Cerknem, škoromati v Brkinih, mačkare v Dobrepoljski dolini in pustovi v Drežnici.

Cerkljanski laufarji ter drežniški in bližnji ravenski pust so bili sredi februarja z odlokom razglašeni celo za živo mojstrovino državnega pomena.

Za Prekmurje, Porabje, Gradiščansko in avstrijsko Štajersko pa je v pustnem času značilno Borovo gostüvanje, obred vlečenja bora, ki simbolizira svatbo z borom. Nekoč so ga pripravljali v tisti vasi, kjer se v predpustnem času ni nihče poročil, zdaj pa je to bolj prireditev, na kateri zbirajo denar za različne vaške potrebe in privabljajo turiste.

V Porabju so ga nazadnje pripravili leta v 2003 v Monoštru in Slovenski vasi, na Gornjem Seniku pa pred 41 leti. Pri običaju sodeluje vsa vas, osebe so iste kot na poroki, vseh likov pa je okoli 200, tako da je to hkrati najmnožičnejša in še živa oblika ljudske igre in tudi posebna različica starega obredja vlečenja ploha ali drevesa.

V Porabju ima običaj tudi izjemen narodnostni pomen, saj lahko prikažejo svoje izročilo ne le Slovencem, pač pa tudi Madžarom in Avstrijcem. Zato si želijo, da bi postalo tradicionalno, saj je močan dejavnik etnične samozavesti te slovenske manjšine. Gostüvanje, ki se bo začelo ob 11. uri, poteka v porabskem narečju, delno bo tudi v madžarščini.

Pustovanje je v zdajšnjem času predvsem zabava. Pustne šege in navade pa po opozorilu etnologa Janeza Bogataja sodobnemu človeku ponujajo možnosti tudi za družbeno kritiko. Kot opozarja, mu omogočijo, da “enkrat v letu izrazi vse tisto, česar sicer ne more ali celo ne sme”. “Prav ta pravica utegne biti človeku v prihodnje še kako potrebna,” je Bogataj zapisal v svoji razpravi v zborniku o pustu iz leta 2003. (Polona Šega)

Tudi ob letošnjem pustu številne prireditve:

Pustne šeme bodo od danes naprej znova preplavile Slovenijo. Bolj in manj tradicionalne pustne prireditve, ki bodo prvi vrhunec doživele že v soboto z raznimi povorkami, se bodo zvrstile po skoraj vseh večjih krajih, veselo vzdušje pa se bo nadaljevalo vse do pokopa pusta.

Ptujski župan mora oblast prepustiti princu karnevala

Karnevalsko dogajanje se je v Sloveniji začelo že minulo soboto na Ptuju. Že 54. Kurentovanje, na katerem župan vsako leto za nekaj dni oblast preda princu karnevala, bo potekalo vse do pustnega torka. Vrhunec pa bo na pustno nedeljo, ko bo največja mednarodna povorka v mesto zagotovo privabila več desettisoč ljudi. Dogajanje se bo naslednji torek zaključilo s pokopom pusta in vrnitvijo oblasti županu.

Osrednji dogodek v Mariboru bo pustovanje na pustni torek v organizaciji Zveze prijateljev mladine. Potekalo bo na Trgu Leona Štuklja, kjer bo že dopoldne rajanje za male šeme, ob 16. uri pa se bo začela prava pustna stand up zabava z Vinkom Šimekom. Že v nedeljo bodo pustno dogajanje obeležili tudi v Narodnem domu Maribor.

Prireditve bodo v skladu z bogato tradicijo na tem koncu države potekale tudi v drugih krajih Podravja. Že 23. pustovanje v soboto pripravljajo v Lenartu, Ormoški fašenk bo potekal od sobote, ko bo potekalo otroško pustno rajanje v gradu, na pustni torek pa bo potekala tradicionalna povorka po ormoških mestnih ulicah.

V Pomurju kakšnega velikega pustnega karnevala ne poznajo. Pustovanja bodo sicer pripravili v številnih krajih, tudi zdraviliščih in toplicah, v soboto pa bo za ta konec značilno borovo gostüvanje, in to v prvi čezmejni vasi v Porabju, na Gornjem Seniku.

Oblast v Cerknici bodo prevzeli Butalci

V Cerknici pa bodo že danes oblast v mestu prevzeli Butalci, in sicer z Žaganjem babe – slavnostno prireditvijo na odru pred Kulturnim domom v Cerknici. Ko bo župan Cerknice ključe mesta predal Butalcem, se bo začel pustni teden s številnimi dogodki, najbolj znan pa je zagotovo pustni karneval, ki se bo začel v nedeljo “točno okoli 12.32 ure”. Tam bodo vse znamenite cerkniške maske od coprnice Uršule s Slivnice do zmaja Jezerkota iz Cerkniškega jezera.

Sicer so letošnje leto v Cerknici poimenovali Žabje leto, nedeljska povorka pa bo potekala v čast žabam in njihovi kraljevi družini. Na zadnji dan pustnega tedna, na pepelnično sredo, bodo v Cerknici pokopali pusta, užaloščeni Butalci pa bodo morali oblast vrniti cerkniškemu županu.

Karneval v Ljubljani v znamenju obletnice Emone

V Ljubljani v soboto pripravljajo tradicionalni Zmajev karneval, ki bo tokrat posvečen 2000-letnici rimske Emone. Karneval, ki se bo začel ob 11. uri na Bregu in Novem trgu, bodo poleg zelenega zmaja tako vodili tudi Rimljani. Povorka se bo na koncu ustavila na Kongresnem trgu, kjer bo tudi razglasili najboljše maske, so sporočili iz Lutkovnega gledališča Ljubljana.

V povorki bodo poleg mask na temo Emone sodelovale tudi značilne slovenske maske iz poganskega ljudskega izročila, kot so kurenti, laufarji, morostarji, pokači, orači ter otroci ljubljanskih osnovnih šol, so še pojasnili organizatorji.

Na Igu se bo v soboto ob 14. uri začel tradicionalni Podkrimski pustni karneval, na katerem zadnja leta sodeluje okoli tisoč domačih in gostujočih mask. “V povorko so vključeni prizori iz skoraj vseh društev, ki delujejo v občini Ig, poskušamo vključiti predvsem avtohtone prizore, ne manjka pa niti aktualnih prizorov,” je pojasnila predstavnica občine za področje turizma Marica Zupan. Dodala je, da bodo v povorki med drugim sodelovale tudi mažoretke, pihalna godba, koranti, pokači, orači, cerkljanski laufarji ter skupine s Hrvaške.

Pustovanje vsako leto pripravijo tudi na Viru pri Domžalah. Nedeljski pustni karneval se bo začel ob 14. uri in 24 sekund, povorka pa bo šla po Bukovčevi cesti od Papirnice Količevo do Športnega parka Vir, piše na spletni strani Pustne sekcije Striček Vir.

Pustovanje bodo pripravili tudi v Kamniku, in sicer na pustni torek. Zbor maškar bo ob 16.30 pri cerkvi na Šutni, pol ure kasneje pa bo povorka krenila do Glavnega trga.

Na Primorskem v znamenju tradicionalnih šem

Osrednje dogajanje na Cerkljanskem bo v nedeljo s pustno sodnijo, medtem ko se bodo pustne prireditve zaključile na pustni torek z obsodbo in usmrtitvijo pusta.

Najpomembnejši lik cerkljanske laufarije je “ta tierjest”. S svojo razcefrano obleko spada v skupino arhaičnih mask, predstavljal pa naj bi duha umrlih prednikov. Zato je tudi njegovo naličje grozljivo, z velikim nosom in velikimi belimi zobmi.

Drežniške pustne maske bodo domačine in obiskovalce Drežnice preganjale v soboto od zgodnjih jutranjih ur. Po vasi se bo odpravil pustni sprevod, ki se bo razdelil na dva dela. “Ta lepi” bodo šli po vseh hišah v vasi, “ta grdi” in “cigajnarji” pa bodo lovili otroke in uganjali norčije po vasi. Zvečer se bodo zopet vsi zbrali v zaključnem sprevodu in večerni veselici.

Pustnemu vzdušju se bodo pridružili tudi v drugih vaseh pod Krnom, v Magozdu, Jezercih ter Spodnjih in Zgornjih Drežniških Ravnah. Ravenski pustovi predstavljajo staro pogansko ženitev in ne preganjajo zime.

Večje pustovanje za otroke in odrasle pripravljajo v soboto v Šempetru pri Gorici in Vipavi, na pustni torek bo veselo tudi v Ajdovščini in Postojni. Za prebivalce Goriške in Krasa pa so zanimivi tudi večji tradicionalni karnevali med Slovenci v Italiji. Večje sprevode s pustnimi vozovi pripravljajo v Sovodnju, Briščikih in na Opčinah.

Istrski karneval ponovno združil obalne občine

Za že šesto izvedbo Istrskega karnevala so ponovno združile moči vse tri obalne občine. Vrhunec bo sicer v soboto s povorko v starem mestnem jedru Kopra, kjer pričakujejo okoli 800 mask in še mnogo več obiskovalcev. Za tiste, ki se bodo za udeležbo odločili v zadnjem trenutku, bo na voljo tudi sejem rabljene pustne opreme. Novost bo še izbor najboljše pustne izložbe trgovin starega mestnega jedra.

V Portorožu se bo pustno dogajanje prav tako začelo v soboto z otroškim rajanjem z Romano Kranjčan v tamkajšnjem avditoriju, zvečer pa bo Gledališče Tartini v Piranu gostilo tradicionalni veliki pustni ples, kjer bodo najlepšo pustno masko nagradili z zlato masko in zlato lento. V nedeljo bo v Portorožu potekala četrta pustna povorka.

Vrhunec pustnega dogajanja v Izoli bo torkova pustna povorka okoli 600 šolarjev. Zaključek pustnega dogajanja v piranski občini bo sledil na pepelnično sredo na Belem križu z že 53. pokopom pusta.

Na Gorenjskem se bodo norčevali iz aktualnih škandalov

Najbolj množični pustni sprevod na Gorenjskem bo tudi letos potekal v Kranju, kjer si bodo v soboto ob 11. uri obiskovalci lahko ogledali številne slovenske in tuje etnografske in pustne skupine. Med najbolj zanimivimi bodo tudi letos šenčurski Godlarji, ki se norčujejo iz političnih, gospodarskih, športnih in kulturnih zapletov ter škandalov. Po sobotni povorki v Kranju bodo svoje stvaritve Godlarji v nedeljo ob 13.30 prikazali še v domačem Šenčurju.

Pustna rajanja pripravljajo tudi po številnih drugih krajih na Gorenjskem. Med bolj tradicionalne in množične že dolgo šteje povorka v Radovljici, ki jo letos Turizem Radovljica v sodelovanju s sedmimi restavracijami iz projekta Okusi Radol’ce nadgrajuje s pustnim plesom, ki bo v soboto ob 19. uri v graščini. Za zabavo bo skrbela ekipa inšpektorjev, ki bo z visokimi kaznimi krpala veliko bančno luknjo.

Pustovanje v Kostanjevici na Krki v znamenju 160-letnice tradicionalnih prireditev

Največje pustovanje na Dolenjskem prirejajo v Kostanjevici na Krki. V okviru tradicionalne Šelmarije in programa Prforcenhausa, ki letos obhajata 160-letnico, bodo v sosednjem Šentjerneju v petek odprli pustno ambasado, na pustno nedeljo pa v domačem kraju oklicali kurenta in priredili veliko pustno povorko. Na pustni ponedeljek bodo pripravili baklado in ples v maskah, v torek gonili medveda in orali ter sejali. Na pepelnično sredo pa bodo Kostanjevičani kurenta pokopali in priredili veselo sedmino.

V Novem mestu bodo začeli pustovati na soboto, ko bo tamkajšnje Društvo prijateljev mladine Mojca v telovadnici Osnovne šole Drska ob 15. uri priredilo rajanje za otroke ter razdelilo 600 krofov. “Glavarstvo vojvodine Kranjske” pa bo nato Novo mesto oklicalo za “Noru mejstu”. Po napovedih organizatorjev “najglasnejši karneval v državi” se bo pred novomeškim rotovžem začel ob 16. uri, v povorki pa bo sodelovalo najmanj 120 mask.

Za največje pustovanje v Posavju bodo s “fašjenkom” poskrbeli v Dobovi. V petek bo izšel časopis Pustne novice, na isti dan pa bo tudi prevzem oblasti na občini Brežice in umestitev fašjenkovega župana doktorja Stresa.

Na pustno soboto bodo v Kulturnem domu Dobova priredili pustovanje s predstavitvijo in nastopi mask, na pustni torek pa bodo že zarana nastopili tradicionalni kosci in orači. Sledila bosta dobovska otroška pustna povorka ter otroško rajanje, v četrtek pa bodo pokojnega fašjenka oz. Korupka upepelili. Prihodnji petek se bodo od tega še zadnjič poslovili, v soboto, 8. marca, pa s 16. mednarodnim karnevalom fašjenk končali.

Pustovanja, maškarade, pustne plese in povorke bodo od pustne sobote do pustnega torka priredili tudi v drugih krajih Dolenjske, Bele krajine in Posavja.

Pustni sprevod bodo na soboto pripravili tudi v Ribnici, kjer se že desetletja v skladu z običajem prebivalci in obiskovalci od blizu in daleč zberejo na najbolj množičnem pustovanju od Barja do Kolpe.

V Šoštanju Karnevalska olimpijada

Pustovanje v Mozirju bo trajalo od petka do torka z znanimi slovenskimi glasbenimi skupinami, manjkal pa ne bo niti tradicionalni pustni sprevod ter program za otroke. Pustovanje v Mozirju ima dolgo tradicijo, saj prvi pisani viri govorijo, da so mozirski Pustnjaki bili aktivni že okoli leta 1891.

Prav v olimpijskem duhu pa bo potekal tudi letošnji že 61. pustni karneval Pust šoštanjski pod naslovom Karnevalska olimpijada 2014. Predstavilo se bo več kot 30 skupin, od tega osem iz tujine.

Na pustni povorki v Celju pa bo na pustni torek sodelovalo več kot tisoč otrok iz celjskih vrtcev in osnovnih šol. Otroci se bodo zbrali na Trgu Celjskih knezov in se sprehodili po ulicah mestnega središča do Krekovega trga, kjer jih bo pričakal čisto pravi cirkus Bufeto.

Pust tudi priložnost za dobrodelnost

Letošnji pust bo tudi priložnost za dobrodelnost. Radio Ognjišče v sodelovanju s Slovensko Karitas namreč pripravlja dobrodelno akcijo Pustna sobotna iskrica. Zbrana sredstva bodo namenili nakupu mleka za pakete pomoči, ki jih slovenskim družinam v stiski podarja Slovenska Karitas. Letos se namreč pri pripravi paketov močno pozna odsotnost t. i. evropskega mleka, ki ga EU od novega leta ne dobavlja več. (sta)

pust

 

 

 

 

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen