Papež Benedikt XVI se posljavlja od mesta poglavarja Katoliške cerkve

0

Zadnji februarski dan bo za papeža Benedikta XVI. zadnji dan na položaju poglavarja Katoliške cerkve. Na ta dan bo postal eden redkih papežev, ki je oblast zapustil z odstopom in ne s smrtjo. Od vernikov se bo še zadnjič poslovil v sredo s splošno avdienco na Trgu sv. Petra v Vatikanu.

Presenetljivo odločitev o odstopu je Nemec Joseph Ratzinger javno sporočil 11. februarja na srečanju s kardinali. Vernikom je ob zadnji nedeljski molitvi sporočil, da Cerkve ne zapušča, ampak bo Bogu služil s še globljo molitvijo.

Papeški položaj Benedikt XVI. zapušča po osmih letih mandata, ki ga mnogi vatikanisti opisujejo kot nadaljevanje papeštva njegovega predhodnika Janeza Pavla II.

V zvezi s papeževim odstopom so se v medijih pojavila številna ugibanja. Nekateri poznavalci dogajanja izza vatikanskih zidov namreč ne verjamejo, da je starost glavni razlog za takšno papeževo odločitev.

Italijanski časnik La Repubblica je tako pred dnevi objavil udarno novico o tajnem poročilu o aferi Vatileaks, ki so ga za papeža pripravili trije kardinali, ugotovitve obsežnega poročila pa naj bi bile resnični razlog za odstop.

Poročilo po poročanju časnika namreč vsebuje natančen opis korupcije znotraj Cerkve in razkriva tudi mrežo homoseksualnih duhovnikov, ki naj bi bili žrtve izsiljevanja. Papež naj bi se za odstop odločil po seznanitvi z njim, ki ga namerava tudi osebno predati nasledniku.

Ta naj bi bil mlajši od svojih predhodnikov in tako po pričakovanjih poznavalcev bolj pripravljen na razreševanje težav znotraj Vatikana.

V Vatikanu so objave časnika označili za škandalozne in uperjene proti Cerkvi ter kot poskus vplivanja na konklave, ki bo novega papeža najverjetneje volil že v prvi polovici marca.

Na konklave so sicer slabo luč vrgli tudi pozivi ameriških in britanskih vernikov, naj se kardinala Roger Mahoney in Keith O’Brien ne udeležita volitev papeža, saj ju povezujejo s spolnimi škandali v obeh državah. Medtem ko je O’Brien odstopil in ga ne bo na konklave, se ga namerava Mahoney udeležiti.

Ob papeževem slovesu v sredo na trgu sv. Petra pričakujejo veliko množico obiskovalcev. Turistični delavci v Rimu si že manejo roke, saj je rezervacij v hotelih za okoli 30 odstotkov več kot običajno v tem času, poskočile pa so tudi cene nočitev.

Papež bo po nagovoru, namesto da bi se vrnil v palačo, obšel trg v papamobilu in se tako še bolj neposredno poslovil od vernikov.

V četrtek, zadnji dan pontifikata, se bo najprej ob 11. uri sestal s kardinali, da bi se od njih tudi osebno poslovil, pri čemer ne bo imel govora. Ob 17. uri pa se bo s helikopterjem umaknil v rezidenco Castel Gandolfo blizu Rima.

Ob odhodu iz Vatikana bo papež pozdravil državnega tajnika, kardinala Tarcisija Bertoneja, ob prihodu na helikoptersko ploščad pa se bo poslovil od kardinala Angela Sodana, dekana kardinalskega zbora.

Po sprejemu v Castel Gandolfu se bo po pojasnilih Vatikana pojavil na oknu rezidence in pozdravil lokalno prebivalstvo. Ob 20. uri bo mesto papeža tudi uradno izpraznjeno in v petek se bodo začele priprave na konklave.

Datum konklava sicer še ni znan; določili ga bodo po odstopu Benedikta XVI. Kardinali se bodo o tem pogovarjali v petek. Bodo pa volitve novega papeža potekale prej, kot je doslej predvidevalo kanonsko pravo.

Papež je namreč izdal dekret, ki omogoča hitrejši sklic konklava, ki bi se sicer smel začeti v 15 dneh po izpraznitvi apostolskega sedeža. Po novem se bo konklave lahko začel takoj, ko bodo v Vatikanu zbrani vsi kardinali z volilno pravico.

Konklava se bo predvidoma udeležilo 115 kardinalov elektorjev z vsega sveta. Poleg O’Briena bo manjkal indonezijski kardinal Julius Riyadi Darmaatmadja, ki je odsotnost napovedal zaradi slabega zdravja. Za izvolitev novega papeža bosta potrebni dve tretjini njihovih glasov.

Ugibanj o tem, kdo bi lahko bil novi cerkveni poglavar, je veliko. Bolj ali manj so si poznavalci enotni, da bo tokrat izvoljeni papež mlajši od predhodnikov, med favoriti pa se omenjajo milanski nadškof Angelo Scola, avstrijski kardinal Christoph Schoenborn, Američan Timothy Dolan, Brazilec Odilo Pedro Scherer in še kdo.

Precej je ugibanj, da bi tokrat papež utegnil priti iz Latinske Amerike, saj je katoliška skupnost tam močnejša kot v Evropi. A razmerje kardinalov po celinah na konklavu bo v korist evropskemu kandidatu.(sta)

papež benedict XVIPapež Benedikt XVI

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen