Minister Šušteršič za STA: Ob koncu mandata bo bolje kot na začetku (intervju)

4

Ob koncu mandata vlade bodo razmere po pričakovanjih ministra za finance Janeza Šušteršiča boljše kot na začetku, pri čemer pa je v prvem letu treba sprejeti ključne ukrepe. Šušteršič je v pogovoru za STA spregovoril tudi o načrtih za reševanje slabih bančnih terjatev in o tem, zakaj je bolje, da se država iz bank umakne.

Z ministrom Šušteršičem smo se pogovarjali v torek, preden je 30 poslancev tik pred iztekom roka vložilo zahtevo za razpis naknadnih zakonodajnih referendumov o zakonih o slabi banki in Slovenskem državnem holdingu in ko se je še zdelo, da bo referendumska grožnja odpravljena.

Koliko ste morali popustiti za dogovor s Sindikatom delavcev v energetiki glede referenduma o holdingu? Je z dogovorom oteženo doseganje ciljev zakona?

Pri holdingu je šlo predvsem za to, da se določi strateška vloga energetskih podjetij in tako ohrani neka vloga države v njih. To v splošnem niti ni kaj dosti v nasprotju z našimi načrti, morda samo pri posameznih podjetjih.

Pri referendumski pobudi o zakonu o slabi banki pa smo se s Sindikatom kemične, nekovinske in gumarske industrije pogovarjali predvsem o boljšem nadzoru, bolje definirani metodologiji in nekaterih zagotovilih glede razpolaganja z posameznimi lastniškimi deleži.

Mislim, da pri dogovoru s Sindikatom delavcev v energetiki ne gre za nič takega, kar bi oteževalo doseganje ciljev zakona. Če bi šlo za takšne zahteve, na to ne bi mogli pristati.

Banke rešujemo že drugič od leta 1991. Ni to morda nenavadno. Kakšno je vaše mnenje?

Mislim, da je zelo težko primerjati obe situaciji. Po osamosvojitvi je šlo za izgubo trgov in propadanje velikega dela gospodarstva. Zdaj gre za finančno krizo, ki je podobna tisti v drugih državah, torej za posledico prezadolženosti podjetij in preohlapne kreditne dejavnosti bank.

Ukrep t.i. slabe banke omogoča lažje reševanje prezadolženosti podjetij. Gre za rešitev, ki jo je marsikatera država uporabila že prej. Res je, da so bili uporabljeni različni modeli, res pa je tudi, da te razlike niso tako pomembne z vidika končnih stroškov.

Kdo nam jamči, da čez 15, 20 let ne bo treba spet sanirati bank?

Nihče nam res ne more jamčiti, da se finančna in gospodarska kriza ne more ponoviti. S cikličnostjo v gospodarstvu se vedno soočamo, pa čeprav smo se iz minule krize vsi nekaj naučili.

Trenutne težave so pod vprašaj postavile predvsem upravljanje in nadzor v slovenskem bančnem sistemu, tako s strani Banke Slovenije kot nadzornih svetov in uprav.

Vzemimo za primer banke v tuji lasti. V teh imamo kar dobro sliko in to je znak tega, da imajo očitno boljšo prakso upravljanja, matične banke pa so v državah, kjer so regulatorji očitno boljši kot v Sloveniji. Te banke so tako same reševale problem slabih terjatev, žal pa ne zaradi zahtev slovenskih regulatorjev, ampak zaradi prakse matičnih bank.

Predpostavke, da se bo na slabo banko prenašalo terjatve iz celotnega bančnega sistema in da se bo reševalo tudi tuje lastnike bank, so sicer napačne.

Zakon ne določa poimensko, katere banke se bo reševalo, saj tega ne sme. So pa v njem merila in če zapišemo sistemsko pomembne banke, potem odpadejo manjše banke.

Če rečemo banke, ki imajo potrebe po krepitvi kapitala in imajo velik problem s slabimi terjatvami, potem odpadejo praktično vse banke v tuji lasti.

Omenja se, da NLB trenutno ni veliko vredna, dosedanji vložki v bančni sistem pa se niso povrnili. Kdaj bomo davkoplačevalci dobili povrnjen denar?

Kar se tiče same operacije prenosa slabih terjatev in spremljajočega premoženja na slabo banko ter s tem povezanih državnih poroštev, ocenjujemo, da je v petih letih mogoče povrniti veliko večino teh poroštev, če ne vsa.

Kar se tiče dodatnih dokapitalizacij bank, pa mislimo, da bodo banke po očiščenju bilanc lahko nekaj vredne in da del denarja za dokapitalizacije lahko dobimo nazaj. Dvomim pa, da lahko dobimo nazaj ves denar, ki je bil v zadnjih 20 letih vložen v banke.

Bo lahko država v trenutnih razmerah ob prodaji obeh največjih bank dosegla ustrezno premijo, ki bi lahko povrnila stroške reševanja bančnih terjatev?

Predvsem mislim, da bodo banke, če jih ohranimo v državni lasti in nadaljujemo z dosedanjo prakso upravljanja, čez nekaj let ne glede na razmere na finančnih trgih vredne še manj kot danes.

Očitno je, da način, na katerega pri nas ravnamo z bankami, njihovo vrednost znižuje ne glede na dogajanje na finančnih trgih. Nima smisla govoriti, da si dajmo še eno možnost, saj bomo upravljali bolje. Če nimamo države, ki bi lahko to počela bolje, poiščimo druge lastnike.

Kdaj pa bomo zahtevali kakšno odgovornost za nastale razmere v bankah?

Družba za upravljanje terjatev ima tudi zakonska pooblastila, da ugotavlja odgovornost. Gotovo so bila posojila odobrena tudi na dobro ime, po drugi strani pa je veliko teh slabih posojil enostavno posledica gospodarskih razmer. Pri nekaterih kreditih bo moč določati osebno odgovornost, pri veliko pa ne.

S kakšnimi varovalkami nameravate preprečiti, da bi se operacija reševanja slabih bančnih terjatev spolitizirala in dobila značilnosti pregona določenih ljudi v bančnem sistemu ali gospodarstvu?

To je odvisno predvsem od ljudi, ki jih bomo imenovali v slabo banko, in od samih programov prestrukturiranja. Mislim sicer, da velike nevarnosti za to ni. Pogovarjamo se z nekaterimi zelo uglednimi ljudmi, tudi v mednarodnem smislu.

V Sloveniji so prav tako ljudje, ki imajo ta znanja. Še več pa jih je v tujini. Dokler nismo dogovorjeni, kadrovskih vprašanj ne želim komentirati. Ve pa se, da bo vsakdo iz tujine zahteval ustrezno plačilo. Zakon nam to prožnost omogoča.

Kaj pa glede upravljanja holdinga? Imamo ustrezne ljudi v Sloveniji?

Poglejte, če je bila prejšnja uprava agencije za upravljanje kapitalskih naložb države dovolj dobra za to nalogo, bomo verjetno tudi za holding našli vsaj tako dobre ljudi.

Pomembno pa je, da smo postopek imenovanja nadzornikov holdinga premaknili v državni zbor. Gotovo bosta svoje ljudi predlagali opozicijski poslanski skupini, poleg tega sta predlagatelja še komisija za nadzor javnih financ in ekonomsko-socialni svet.

Eden od ciljev holdinga je tudi povečanje prihodkov države od upravljanja z državnimi naložbami. Pa vendar naj bi prihodki od prodaj po nekaterih opozorilih ostali na holdingu in jih ne bo moč uporabiti za namen znižanja dolga. Kako odgovarjate na te pomisleke?

O delitvi dobička pri holdingu bo tako kot povsod odločala skupščina, ki bo v tem primeru vlada. To je mehanizem za črpanje dobičkov, ki bodo na holdingu nastali.

Naša primarna ambicija ni, da bi holding prodajal državno premoženje za znižanje javnega dolga, ampak predvsem to, da se država umakne iz neposrednega vpliva na gospodarstvo in da se naredi stabilna dolgoročna struktura naložb. Če bi imeli na voljo 10 milijard evrov, bi jih naložili precej drugače, kot so trenutno.

Kako bo z obveznostmi in premoženjem holdinga? Kako bo z zakonskimi obveznostmi nekaterih delov holdinga? Imate že bolj jasno sliko o tem?

Ta slika je bila jasna že, preden smo začeli pisati zakon. Je pa res, da smo imeli kar nekaj težav z ugotavljanjem premoženja Kada in Soda. Obveznosti so v primeru Soda enake njegovemu premoženju, ostale obveznosti, na primer Kadove, so majhne.

V to se napačno meša obveznosti ostalih družb. Darsova obveznost ni obveznost holdinga. Zanje je dala jamstvo država, zato bo Dars v primeru nezmožnosti odplačevanja obveznosti prišel k državi in ne na holding.

Kako odgovarjate na kritike, da sta proračuna zastavljena nerealno, saj že rebalans letošnjega proračuna ne bo izpolnil zastavljenih ciljev?

Na podlagi podatkov še vedno menim, da je mogoče letošnji rebalans na strani odhodkov realizirati v predvideni višini. Res pa je, da bo zaradi slabšega gospodarskega položaja nekaj manj prihodkov.

Ocena za prihodnje leto pa temelji na zadnjih napovedih Urada RS za makroekonomske analize in razvoj in ne na rebalansu.

Realnost proračuna na prihodkovni in odhodkovni strani temelji na ukrepih, ki so v sprejemanju v DZ ali se o njih pogajajo socialni partnerji. To je običajna situacija. Ne spomnim se, da bi kdaj že imeli v tem obdobju sprejeto vse, na čemer temelji proračun.

Je pa res, da se pri proračunu tako kot pri drugih načrtih v življenju vedno pokaže, da se vse ne realizira do pike natančno, zato se je treba sproti prilagajati.

Kako napredujejo pogovori glede proračunskega predloga, na primer glede znižanja mase plač in sprememb na področju davka na dodano vrednost?

Glede višine prilagoditve pri masi plač se ne moremo pogajati. Tako znižanje je nujno za doseganje ciljev proračuna. Tu ni dosti prostora, lahko pa se pogajamo, kako to znižanje doseči. Vsak minister oziroma predstojnik bo moral to opraviti zase. Načini za prihranke so različni in tudi sindikati imajo celo vrsto zamisli.

Pri DDV pa smo razpeti med pričakovanim finančnim učinkom in tem, da to prizadene del gospodarstva. Dogovor je, da skušamo do sprejema proračuna v naslednjih 14 dneh ali mesecu dni vprašanje uskladiti.

So sprejete in predlagane davčne spremembe zadnji posegi v davčno politiko v vašem mandatu ali so v načrtu še drugi? Se bo mogoče izogniti dvigu splošne stopnje DDV?

Če bo moj mandat takšen, kot ga predvideva ustava, potem to gotovo niso zadnje spremembe na področju davčne politike. Na volitve smo šli z željo, da bi bolje urejali sisteme in ne le iskali rešitve za akutne težave. Žal trenutno počnemo predvsem zadnje.

Če se bodo razmere v gospodarstvu nekoliko umirile, si želim, da se usedemo in resno pregledamo davčne zakone in postopke ter odpravimo kup nepotrebne birokracije. A za to potrebujemo mir.

Kar pa se dviga splošne stopnje DDV tiče, je to odvisno od zaključka prihodnjega proračunskega leta in od tega, kako pomemben cilj glede kredibilnosti države bo nadaljnje zniževanje primanjkljaja.

Se vam zdi, da je ob vseh nepravilnostih in nepremišljenostih, ki so se dogajale v gospodarstvu in finančnem sistemu, javna poraba res glavna težava Slovenije? Koliko krčenja porabe javni sektor še lahko prenese?

Mi smo pač ukrepali, kot se nam je glede na razmere zdelo nujno. Februarja je bil ključen problem veljavni proračun, ki bi pomenil še eno leto s primanjkljajem nad šestimi odstotki BDP. Problem ni bil le sprejeti proračun, ampak zakoni, mimo katerih ni moč zniževati izdatkov. Zato smo morali hitro in naenkrat ukrepati, da smo lahko predlagali rebalans, ki pomeni resno znižanje primanjkljaja.

Na tem področju smo želeli ukrepati, ker smo lahko tako najhitreje pokazali rezultate in pridobili verodostojnost, da smo lahko sploh financirali primanjkljaj.

Sedaj smo lahko tempo zniževanja primanjkljaja nekoliko omilili. Delno zaradi gospodarskih razmer, delno pa tudi zaradi priznanja mednarodnih ustanov, da smo na fiskalnem področju letos storili veliko.

Pa vendar se postavlja vprašanje pravičnosti. Ljudje imajo občutek, da plačujejo za napake drugih. Zakaj ste se na primer odločili za tako veliko znižanje porabe v izobraževanju in znanosti?

Če pogledate podatke, boste videli, da smo v času krize še povečali zaposlovanje in izdatke v javnem sektorju. Če bi bila kriza kratka, bi se to morda zdela dobra strategija, a očitno nam ni pomagalo.

Sindikati so v primeru spreminjanja normativov na področju izobraževanja opozarjali, da bi se s tem vrnili na raven pred krizo, kar priča o tem, s čim smo uspeli preživeti pred krizo. Če se vrnemo na tiste ravni, bo to že kar velika prilagoditev.

Del naše logike je res, da javni sektor potrebuje prilagoditev navzdol in da je zasebni sektor to že storil.

Res je, da javni sektor najverjetneje potrebuje predvsem večjo produktivnost in boljši izplen. A če pogledamo prejšnje zadolževanje, so vzroki predvsem v gospodarstvu in finančnem sektorju.

Osnovni vzrok res leži tam, a samo tam se ga ne da rešiti. Ljudi motijo velike razlike in predvsem to, da se ne pokaže na prave vzroke. Mislim, da smo nanje že začeli kazati. Tudi nekaj sodnih procesov v zvezi s tajkunskimi postopki je že bilo zaključenih in te zgodbe se bodo še razčiščevale.

A s tem ne bomo dobili sredstev za zaprtje primanjkljaja. Mislim, da bodo ljudje pripravljeni na dodatne prilagoditvene ukrepe, če bodo videli, da gredo razmere v gospodarstvu v pravo smer.

Slovenija je izdala obveznice na dolarskem trgu. Se nameravate prihodnje leto vrniti k preskušenim vlagateljem na evrski trg, če se razmere na trgu državnega dolga umirijo?

Vsekakor. Gre za vprašanje malo daljše strategije in Slovenija je imela strategijo, da se zadolži tudi v drugih valutah in tako razširi nabor vlagateljev. Evrski trg je volatilen in odvisen od številnih dejavnikov.

Potrebe po financiranju bodo prihodnje leto v višini dobrih treh milijard evrov, kar predstavlja dve izdaji obveznic. Tako bo še nekaj časa, saj se odplačujejo tudi zapadle glavnice. Obveznice želimo izdajati na območju evra, saj je to naša osnovna primerjava.

Pri dveh izdajah na leto ni veliko prostora za izdajanje v drugih valutah. V ZDA sicer pričakujejo, da bomo ponovili izdajo, morda bi bilo vredno poskusiti s krajšo ročnostjo, kjer zdaj ni bilo veliko interesa.

Kaj bi izpostavili kot glavno vodilo in cilj vašega ministrovanja?

Če se bo mandat zaključil prihodnje leto, bomo lahko rekli, da smo sprejeli nekaj zelo pomembnih ukrepov, da smo lahko začeli zaustavljati fiskalno, bančno in gospodarsko krizo.

Če pa bo mandat daljši in ne vem, zakaj ne bi bil, pa bi si želel doseči sistemske spremembe pri upravljanju javnih financ in pri davčni zakonodaji. Ta cilj je seveda odvisen od tega, kakšne bodo gospodarske razmere.

Pa ste optimistični, da bo na koncu mandata moč govoriti o bolj spodbudnih novicah za slovensko gospodarstvo, ali se bomo ujeli v negativno spiralo?

Mislimo, da lahko ukrepi za reševanje bančnih terjatev že v roku leta dni prinesejo rezultate za financiranje gospodarstva, tako da bo to že leta 2014 lažje spremljalo konkurenco in trende v okolici, če se bodo ti seveda obrnili. To je odvisno tudi od dogajanja na območju evra, kjer pa se bodo razmere verjetno tudi izboljšale.

S tega vidika bomo mandat gotovo zaključili v boljših razmerah, kot smo ga začeli. A ključne ukrepe v ta namen je treba sprejeti v prvem letu mandata.

Vsi trenutni ukrepi so namenjeni gašenju požara. Povejte mi, kje smo v zadnjih letih tako zavozili?

Dve zadevi sta bili ključni. Prva je bila, da smo imeli visoke proračunske primanjkljaje, ob tem pa še dokapitalizacije in jamstvene sheme. Hkrati pa to zadolževanje ni imelo očitnih učinkov na rast. Veliko naraščanje zadolženosti je zelo slab podatek.

Druga stvar pa je, da iz različnih razlogov nismo uspeli sprejeti nobene resne strukturne reforme. Imamo sliko države, ki ima javnofinančni primanjkljaj, naraščajoč dolg in ni naredila nobenih strukturnih reform.

V realnem sektorju pa imamo sicer veliko dobrih podjetij, a v zadnjih letih podjetja niso uspela izkoristiti priložnosti in uspešneje slediti konkurenci, ker niso uspela dobiti ustreznih posojil pri bankah. Že četrto leto posojila stagnirajo in to onemogoča vlaganje v razvoj in prilagajanje razmeram.

Kateri članici območja evra je položaj v Sloveniji najbolj podoben?

Če je podoben kateri, je morda malo Španiji in malo Irski. V Španiji in na Irskem gre za mešanico težav v bančnem sistemu, neučinkovitih ukrepov vlade in nevzdržne konjunkture pred krizo.(sta)

Ob koncu mandata vlade bodo razmere po pričakovanjih ministra za finance Janeza Šušteršiča boljše kot na začetku, pri čemer pa je v prvem letu treba sprejeti ključne ukrepe.

Št. komentarjev: 4
  1. ROMARKA pravi

    Spoštovani gospod Šušteršič! No dajte še danes še enkrat prebrat vaše odgovore na aktualna vprašanja! Niti en stavek nam ni razumljiv, kaj šele vsi vaši odstavki! To, da ste odličen teoretik vemo vsi, a v praksi pa ste totalno nesposobni! Jaaa, skomigate nam z rameni, to so pa zakuhali vsi od 1991 leta…pah, pa kimate vašemu šefu predsedniku vlade in ne predsedniku Virantu, ker je vaš bližji šef brez jezika, že zdavnaj se je krepko ugriznil in krotko uboga ukaze na silo svojega šefa vlade.
    Ker pa je Virant ostal popolnoma brez jezika že pol leta, je mogoče dobrohotno opozoril opozicijo, da se bodo fino ugriznili v jezik, če bodo dali pobudo za referendum!
    Mah, ko vas vidim, gospod Šušteršič, ste brez hrbtenice in svoje pozitivne sposobnosti prodaste vašemu šefu vlade, ta pa vas prepriča, da lahko ukrepate nasprotno, ako je dovoljeno, no če sprejmemo oba zakona, boste rekli sami, nam ljudstvom, da smo se strinjali z vami in vaša prevara bi bila še bolj prikrita, kot se sedaj počasi razkriva prevara vašega mini šefa predsednika DZ!

  2. MEFISTO pravi

    Kapo dol pred Romarkino nespametjo, pa kdorkoli se že skriva pod njenim nickom.

  3. as pravi

    REZULTATI NJIHOVEGA VLADANJA SO ŽE VIDNI PO CELI SLOVENIJI.VSE VEČ OTROK JE LAČNIH, DA SPLOH NE OMENJAM STAREJŠIH IN BOLANIH.

  4. MEFISTO pravi

    A S namesto, da po blogih klatiš neumnosti, delaj in poskrbi za svoje otroke, da ne bodo stradali in hodili naokrog umazani in raztgani v sramoto tebi in plenilski levici.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen