Kakšna bo usoda naslednjih referendumov?

1

Po padcu družinskega zakonika na referendumu je Lista Virant vnovič izpostavila pobudo za spremembe referendumske zakonodaje. To je tudi ena od pobud za ustavne spremembe, o kateri utegnejo stranke v tem mandatu doseči soglasje in dvotretjinsko večino v DZ, čeprav imajo zaenkrat o zaostritvi referendumske zakonodaje različna stališča.

Stranke predlagajo predvsem zaostrovanje pogojev za razpis ter za veljavnost rezultata referenduma.

SDS predlaga ustavno spremembo, s katero brez referenduma ne bo mogoče spremeniti odločitve, ki je bila prav tako sprejeta z referendumom. Kot so navedli, je pravica do referenduma temeljna ustavna pravica, ki se je v svobodni demokratični družbi ne sme omejevati. Je pa po njihovem možno poiskati rešitve pri večji racionalizaciji referendumskega odločanja, med drugim so že predlagali uvedbo referendumskega dne. Naknadni referendum je po ocenah SDS neke vrste popravni izpit, kadar ljudstvo misli, da zakonodajalec ni sprejel prave odločitve, “zato je treba pretehtati, ali se ga še naprej omejuje”.

V Pozitivni Sloveniji predlagajo, da bi referendum lahko zahtevali samo volivci, za določene primere pa bi že vnaprej izključili možnost referenduma. Med te bi po mnenju prvaka stranke Zorana Jankovića sodil tudi družinski zakonik. Sicer ocenjuje, da rezultat referenduma o zakoniku kaže na potrebo po uvedbi spodnje meje udeležbe za veljavnost referenduma, in sicer najmanj na 40 ali 50-odstotno. Kljub temu pa ne more reči, pravi, da referendum zaradi nizke udeležbe ni verodostojen.

Določitev spodnje (vsaj 40-odstotne) udeležbe volivcev za veljavnost referenduma predlagajo tudi v Listi Virant, s čemer bi po besedah vodje poslanske skupine te stranke Riharda Branislja do referenduma “pristopili bolj resno”. Kot ugotavlja, smo inštitut referenduma pripeljali do absurda, saj jih imamo toliko, da “ljudje prav to bojkotirajo”. V Listi Virant menijo, da je 30-odstotna volilna udeležba na referendumu o družinskem zakoniku premalo, da bi dobili verodostojno odločitev.

V stranki SD bi vlaganje referendumskih zahtev omejili tako, da bi to možnost odvzeli politiki, medtem ko pri določitvi minimalne udeležbe za veljavnost referenduma opozarjajo na previdnost. Vodja poslanske skupine SD Janko Veber namreč poudarja, da je vprašanje kvoruma oziroma spodnje meje za veljavnost referenduma zelo občutljivo, zato ga je treba preučiti z ustavnimi pravniki. Tudi Veber meni, da o družinskem zakoniku ne bi smeli odločati na referendumu.

S tem, da se poslancem odvzame možnost zahteve referenduma in predpiše minimalno udeležbo volivcev za veljavnost referenduma, se strinjajo tudi v DeSUS. Zvišali pa bi še predpisano minimalno število volivcev, ki lahko zahtevajo referendum.

Medtem določitvi kvoruma za veljavnost referenduma nasprotujejo v SLS, saj da bi s tem odvzeli pravico tistim, ki so se referenduma udeležili, poleg tega pa bi prihajalo do pozivov k bojkotu referenduma. V SLS so za jasnejšo opredelitev tega, o katerih vsebinah ne smemo odločati na referendumu. Podpirajo tudi predlog, da se možnost zahteve referenduma odvzame poslancem, so se pa pripravljeni pogovarjati tudi o tem, da se minimalno število poslancev za zahtevo referenduma zviša.

NSi predlaga, da bi lahko referendum zahtevalo ali najmanj 60 poslancev ali pa 40.000 volivcev. Po besedah vodje poslancev NSi Mateja Tonina želijo politiki dopustiti referendum le še za najpomembnejša vprašanja. Določitvi kvoruma za veljavnost referenduma nasprotujejo, saj je, tako Tonin, referendum praznik demokracije, šteje pa vsak glas. V primeru kvoruma pa bi z neudeležbo volivci izrazili svojo voljo in kaznovali tiste, ki bi se referenduma udeležili, še poudarja.

Parlamentarne stranke so na pobudo predsednika DZ Gregorja Viranta že februarja predložile svoje predloge za ustavne spremembe, 20. marca pa so se predstavniki strank z Virantom prvič posvetovali tudi o tem, o katerih predlogih lahko dosežejo soglasje in jih podprejo z dvotretjinsko večino v DZ.

Virant in večina strank ocenjujejo, da lahko poleg nekaterih drugih ustavnih sprememb soglasje dosežejo tudi glede sprememb referendumske zakonodaje.

Referenduma o družinskem zakoniku se je sicer v nedeljo udeležilo dobrih 30 odstotkov volivcev.(sta)

(fotografija je simbolična)

Število komentarjev: 1
  1. jožek pravi

    Virantova lista ni ne leva niti desna! Je pa na debelo leva in shujšano desna! Kot dosedaj pri vseh referendumih, se je tudi sedaj pokazalo, kako je partija, pardon “levičarji”, tudi Virantovi člani, bistveno bolj pametna kot izrazito neumno slovensko ljudstvo!

    Kar avantgarda ve že vseh zadjih 70 let. Partija pač vedno dela samo v korist ljudstva in revežev, kar včasih pomeni da ne plačuje socialnih prispevkov revežem, zato hoče partija vedno s silo prisiliti ljudstvo k neskočni pravičnosti in sreči, kar je bil tudi družinski zakonik.

    Neumno ljudstvo ve, da se kriza v Sloveniji ne rešuje s pokojnisko reformo, prepoved gradnje lastnih hiš z malim delom in istospolnimi porokami, in na vseh referendumih glasuje proti.

    Ker je partija do sedaj praviloma izgubila vse. ponavljam vse referendume, predlaga seveda ukinitev referendumov, tudi Kučanov kokeršpanijel je povzdignil svoj glas. Toliko da je tudi “levičarjem” v Virantovi stranli postala jasna linija in prava resnica.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen