(intervju) Franc Bogovič: Velik potencial so zelena delovna mesta.

5

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje bo iskalo razvojni koncept, iz katerega bi na področju zelenih delovnih mest ustvarili nove priložnosti. Kot je minister Franc Bogovič poudaril v pogovoru za STA, je realno, da bi v enem mandatu ustvarili od 5000 do 10.000 takih delovnih mest.

Kaj se obeta slovenskemu kmetu v okviru skupne kmetijske politike?

Osnovni namen te politike je, da evropskemu kmetu omogoči dostojno preživetje s kmetijstvom in da potrošniku zagotovi varno in po sprejemljivih cenah dostopno hrano. Pri skupni kmetijski politiki naj pri neposrednih plačilih bistvenih pretresov ne bi bilo. Pri ozelenitvi kmetijske politike pa se v Evropi srečujemo s situacijo, da je težko poenotiti ozelenitev, saj je intenzivnost kmetijske politike zelo različna. Podpiramo tudi ukrepe, vezane na poenostavitve postopkov za male kmetije, kjer bi lahko bilo bistveno manj administracije.

Prihajamo pa do področja stičnih točk med kmetijstvom, okoljem in zelenimi delovnimi mesti. Tudi sami moramo pripraviti poudarke razvoja domačega kmetijstva. Iskali bomo razvojni koncept, iz katerega bi na področju zelenih delovnih mest ustvarili nove priložnosti. Avstrijski kolega, ki prav tako združuje obe področji, je pred kratkim poudaril, da so v zadnjem desetletju ustvarili 200.000 zelenih delovnih mest. Če vemo, da smo petkrat manjši, je to 40.000 delovnih mest. Če si zadamo za cilj v enem mandatu od 5000 ali 10.000 takih delovnih mest, kar mislim, da je realno, bomo svoje poslanstvo tudi uresničili.

Je zelena smer rešitev pri zaustavljanju opuščanja kmetij, zaraščanja kmetijskih površin?

Gre za proces, ki je vezan na demografske kazalce na podeželju. Nosilci kmetijskih gospodarstev so relativno stari, imamo majhne kmetije. V mnogih panogah je majhnost kmetij problem konkurenčnega nastopa takih kmetij oz. ustvarjanje zadostnega prihodka za preživetje. V konceptu razvoja bo treba imeti v obziru različne tipe kmetij in postreči s številnimi projekti, programi, ponudbami, kjer bi se ti ljudje videli. V prihodnosti bomo imeli nekaj večjih profesionalnih kmetij, so pa naše danosti omejene in treba je iskati priložnosti za manjše kmetije. Ocenjujem, da je naša največja priložnost za srednje in manjše kmetije v zelenih delovnih mestih.

Slovenija se že marca sooča z veliko sušo. Kako se bomo v prihodnosti pripravljali na vse bolj neenakomerno razporeditev padavin čez celo leto?

Odgovori na to vprašanje so vezani na nekatere panoge z možnostjo na izkoriščanje voda iz akumulacij v kontekstu namakanja. Gre pa za omejene možnosti in za določene panoge. Možnosti so tudi primerni kolobarji, gojenje kultur, ki so na sušo bolj odporne, selekcija kultivarjev, ki so odpornejši na posamezne suše. Eden ciljev skupne kmetijske politike je tudi iskanje rešitev, kako odgovarjati na posledice podnebnih sprememb ter na špekulacije pri surovinah. V tem delu bomo morali poiskati odgovore kot država ter tudi kot posamezniki. Vprašati se moramo, ali imamo na začetku sezone zalog za naslednje leto ali smo dnevno odvisni od borznih cen ali imamo mogoče zalogo za kakšen mesec zraven, da lahko zdržimo v primeru, da bi bilo naslednje leto še več suše.

Problem predstavlja tudi pitna voda. Po nekaterih podatkih pri nas več kot 7000 ljudi nima pitne vode v hiši.

To je eden alarmantnih podatkov, drugi je izvajanje javne gospodarske službe. Država in lokalne skupnosti moramo tu točno določiti odgovornosti. Še vedno del vodovodov ni v okviru organiziranih sistemov.

Eden virov za reševanje teh težav je lahko tudi vodni sklad.

Na tem področju lahko veliko naredimo še na prihodkovni strani. Treba je tudi zelo jasno uskladiti politike lokalnih skupnosti, države. Vemo, da je vsako leto v vodnem skladu ostalo nekaj sredstev tudi neizkoriščenih. Tu je še veliko dela, tudi tega, da mora še kakšen zavezanec, kot so na primer slovenska zdravilišča, še kaj več prispevati v sklad.

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj je pred kratkim ocenila, da je cena vode v Sloveniji prenizka in da bi jo morali močno zvišati.

Imamo problem cen vseh komunalnih storitev. Vlada se je pred kratkim odločila podaljšati moratorij na dvig teh cen. Obstajala je bojazen, da bi lokalne skupnosti preveč dvignile cene, kar bi imelo vplive na makroekonomske kazalce. Na tem področju nas čaka zahtevna naloga in tehtna ocena, kar se bo na koncu po vsej verjetnosti zgodilo, da gre ta pristojnost določanja cen na lokalne skupnosti. Marsikje je strošek samooskrbe z vodo relativno nizek in veliko sistemov s takimi cenami težko zagotavlja dolgoročen razvoj sistema.

Stroka napoveduje, da naslednja kriza ne bo gospodarska, temveč prehranska. Kako boste dosedanje delo na področju prehranske samooskrbe v Sloveniji nadaljevali, kam se usmerja program vašega dela na tem področju?

Stroka ocenjuje, da je Slovenija realno samooskrbna od 65- od 70-odstotno. Na nekaterih področjih smo preko 100-odstotno oskrbni, na nekaterih najbolj kritičnih, kot je zelenjadarstvo, pa okoli 30-odstotno. Ugotoviti moramo, na katerih področjih lahko samooskrbo izboljšamo. Sam ocenjujem, da so pri nas največje možnosti pri zelenjadarstvu, tudi pri nekaterih sadnih vrstah, pri prašičereji, skratka povsod tam, kjer imamo naravne vire in lahko bistveno dvignemo obstoječi nivo. Gre tudi za poslovne priložnosti za slovensko kmetijstvo in za varnostni vidik. Ko govorimo o žitih, bo zelo težko na omejenih hektarjih zagotoviti samooskrbo, prehransko varnost in stabilno oskrbo. Ključnega pomena je tudi izboljšanje rabe zemljiškega potenciala, za to področje bo imenovana tudi posebna skupina. Na eni strani želimo varovati kmetijsko zemljo ter zaustaviti zaraščanje.

Izhajali bomo iz jasne strategije posameznih panog ter šli v snovanje nekih povezav znotraj kmetijstva, kjer bomo tudi v trženjskem delu to znali pravilno urediti. Ključnega pomena je vedno večje zavedanje po nuji po samooskrbi v družbi. Iz 100 kvadratnih metrov velikega vrta si lahko marsikaj priskrbimo. Marsikdo bi se tega lotil, če bodo vzpostavljeni pravi pogoji.

Pomembno je tudi zavedanje slovenskega potrošnika o pomenu slovenske hrane in njeni varnosti. V nekaterih sosednjih državah kupci raje posegajo po domači hrani. Pri nas pa vedno več posegamo po uvoženi hrani, ker je ta cenejša. Kako potrošnika prepričati, da bo posegal po domači hrani?

Kjer so uspeli, je to plod več desetletij trdega dela, ki temelji na organiziranem sistemu in ozaveščanju potrošnika ter obenem dobrem sodelovanju vseh deležnikov. Tako se vzpostavi pravo zaupanje v doma pridelano hrano. Če bo trgovina dojemala osnovnega proizvajalca kot partnerja, s katerim želi samo maksimirati dobiček, je to napačna pot. Tu je potreben precej drugačen pristop, kot je bil doslej, potreben je preskok v organiziranju in pristopu do potrošnika. Ne gre samo za trkanje na vest potrošnika, ampak za urejen celoten sistem.

Kako nameravate zagotoviti, da se bodo vsi deležniki držali kodeksa v prehranski verigi?

Kodeks je neobvezen, zato mislim, da je za delovanje pravil kodeksa ključna vzpostavitev višjega zaupanja v celotni verigi. V njem so pravila dorečena, od spoštovanja teh pravil je odvisna organizacija kodeksa.

Ali obstaja možnost, da bi bil kodeks zavezujoč?

Velika težava je to uzakoniti. Mislim, da je tudi tu treba doreči pravila in jih spoštovati v dobro vseh deležnikov. Prvi pozitiven korak je vzpostavitev višje ravni dialoga, ki poteka. Od tu naprej pa je pot do gradnje zaupanja. Mogoče bo čas za razmislek o zavezujočem kodeksu, ko se bomo prepričali, da v tem delu zadeva ne funkcionira.

Pojavljajo se indici, da naj bi se hrvaški Agrokor spet pripravljal na prevzem Mercatorja. Kakšno je vaše stališče o tej prodaji?

Mercatorjeva mreža trgovin je del neke nacionalne infrastrukture, preko katere imamo dostop do trga tako v prehranskem delu, živilsko predelovalnem delu in še marsikateri drugi slovenski panogi. Zato je velik problem, da je kot posledica nekih lastniških spletk v preteklosti cela mreža Mercatorja postala problem. Zagotovo ne bi bilo dobro, če bi bili razlogi za odkup lastništva v tem, da bi nekdo na ta način reševal svojo lastniško zgodbo ali pa pobral infrastrukturo za dostop na trg za kmetijske panoge, ki konkurirajo slovenskemu kmetu in živilsko predelovalni industriji. V okviru ponudnika, ki se je pojavljal v Mercatorju, je zaznati tako eno kot drugo nianso želja. Če pride do spremembe lastniške strukture znotraj Mercatorja, upam, da bodo prišli kupci, ki bi na dolgi rok uspeli zagotoviti boljši plasma tudi slovenskih izdelkov. Da ne bi slovensko kmetijstvo in živilsko predelovalna industrija potegnila kratki konec.

Eden od izzivov je tudi neizkoriščena zakladnica lesa v Sloveniji. Kako bomo ponovno vzpostavili več desetletji zapostavljeno lesno verigo?

V celi verigi imamo sistemsko napako, ki je povezana s tem, da smo leta 1996 podelili koncesije za izkoriščanje državnih gozdov in sedaj imamo koncesionarje, ki so omejeni na leto 2016, ko koncesija poteče. Ti upravljalci niso dolgoročno usmerjeni v lesno predelovalno industrijo. Veliko je zaostankov v razvoju, prilagoditvi konkurenčnosti obratov na razmere okoli nas. Avstrija je v tem delu prišla najdlje v razvoju, organiziranosti, znanju, dodani vrednosti na les. Tu nam je sistem praktično ušel iz rok. Upam, da se bo tudi s pomočjo dveh gospodarskih središč, kjer so predvidena določena razvojna sredstva, vzpostavilo del napredka, da se bomo znali tržno, konkurenčno organizirati.

Kdaj bo Slovenija sposobna imeti eno veliko konkurenčno žago, da ne bomo izvažali vseh hlodov v sosednjo Avstrijo in po dražji ceni odkupovali les nazaj?

Upam, da bo enem od teh dveh omenjenih projektov uspelo. Tu so zametki, iz katerih moramo izhajati. Treba se je organizirati in če je treba, to storitev za celotno državo opraviti na eni žagi. Težko bomo na načelni ravni nekaj podpirali, če se ne bomo organizirali in bili konkurenčni tistim, ki to znajo. Organizirati bo treba lesno predelovalno industrijo, da bomo znali iz kakovostnih delov lesa dobiti čim več.

Svet se vse bolj sooča s posledicami podnebnih sprememb. Kaj za nas pomeni ukinjanje službe za podnebne spremembe?

Služba bo sedaj delovala znotraj direktorata za okolje. Tako bomo povezali ljudi, ki so se s tem področjem ukvarjali tudi na kmetijskem ministrstvu. Želimo dobiti operativno skupino, ki bo sodelovala v pripravi koncepta razvoja zelenih delovnih mest, iskanju odgovorov na podnebne spremembe. Združitvi na ministrstvu sledi reorganizacija, ki bo potekala v naslednjih treh mesecih. Šli bomo skozi deregulativne postopke, preverjali, kaj je treba storiti v določeni zakonodaji in ustvarjali razvojni koncept. V tej službi je akumuliranega veliko znanja in od njih pričakujem, da naredimo korak naprej in iz strateških dokumentov potegnemo na svetlo to, kar je v Sloveniji trenutno aktualno, iz česar lahko ustvarimo razvoje skupine, zelena delovna mesta.

Pripravljena je strategija prehoda Slovenije v nizkoogljično družbo do leta 2050 in zakon o podnebnih spremembah. Kdaj bi lahko bila sprejeta?

Na tem področju bodo potrebni dodatni pogovori med deležniki. Na tej točki je veliko nasprotovanje Gospodarske zbornice Slovenije. Mejnike, ki so zastavljeni, je treba uskladiti z razvojem našega gospodarstva. Obenem moramo ugotoviti, ali so koraki pravilno zastavljeni, dovolj hitri. Želim si dogovor, ki bi sledil tem ciljem in ne samo določal gospodarsko prilagajanje, ampak tudi iskal nove priložnosti na polju zelenih delovnih mest.

Država bi lahko bila zgled pri zeleni smeri, tudi z uredbo o zelenem javnem naročanju, ki je pred kratkim stopila v veljavo. Kaj pričakujete od te uredbe?

Pričakujem zgled države na tem področju in izziv za gospodarstvo.

Odpadki so v Sloveniji že leta akutna težava. Še vedno pa ostajajo pereč problem tudi nezgrajeni regijski centri za ravnanje z odpadki.

Potrebujemo temeljito analizo situacije in spremembo konceptov na področju ravnanja z odpadki. Prvi akuten problem je, kako na zakoniti način sprostiti veliko število zaprtih odlagališč, ki imajo vse možnosti, da poslujejo do leta 2015. Čas do tega leta moramo izkoristiti za to, da bomo zgradili potrebno infrastrukturo. Imam resne pomisleke okoli števila centrov za biološko in mehansko obdelavo odpadkov, kajti v tem primeru imamo glede na usmeritve, da je odpadek vir, preveliko število predvidenih centrov. Graditi moramo infrastrukturo, ki bo odpadke v večji meri ločila, jih usmerila nazaj v reciklažo. Tako bomo ugotovili, da imamo dovolj prostora in objektov. Treba bo ukrepati hitro, saj so nekatere investicije tik pred začetkom gradnje, so pa zasnovane v nekem drugem času brez jasne strategije. Posledica je lahko, da bomo stihijsko zgradili koncept, ki bo predrag in predimenzioniran.

Koliko regijskih centrov za ravnanje z odpadki bo potem v Sloveniji?

Najprej moramo dogovoriti celotno zgodbo.

Bomo imeli plinski terminal v Tržaškem zalivu?

Naredili bomo vse, da ga ne bo. Naše stališče je jasno – temu nasprotujemo. Zato me veseli odločitev tržaškega sveta, ki gradnji nasprotuje. Upam, da ne bomo imeli plinskega terminala. Mislim tudi, da ga ne bo.

Kako se boste lotili reševanja problematike Lafarge Cementa v Zasavju?

Gre za cel kolos problemov. Kar se tiče okolja, je jasno, da bodo morali izpolnjevati vse zakonite pogoje, če bodo obratovali. Na področju Zasavja nas čaka temeljit razgovor na temo okoljskih zadev, ki so alarmantne. Želel bi imeti sliko Zasavja, in sicer na način, da bomo iz modela virov onesnaževalcev znali ugotoviti, česa se moramo najprej lotiti, da bomo imeli ob merjenju emisij dobre rezultate. Ena od teh zgodb je Lafarge. Po drugi strani pa je slišati, da je mogoče kakšen vir še bolj nevaren.

Ob primopredaji ste izpostavili, da ne boste znani po omogočanju nadaljnje pozidave kmetijskih zemljišč in izpostavili možnosti izkoriščanja že zgrajenih in zapuščenih industrijski obratov. Kako boste to dosegli?

Osnovna strategija je zapisana v lani sprejetem zakonu o kmetijskih zemljiščih, kjer moramo čim prej določiti trajno varovana kmetijska zemljišča. To je kategorija najkakovostnejših kmetijskih zemljišč, kjer bo možnost pozidave praktično preprečena. Znotraj sprejemanja prostorskih načrtov pa gre za politiko popolnjevanja območij znotraj, kjer je še neizkoriščen potencial. Imamo celo vrsto objektov, ki so znotraj industrijskih con propadli, in investitorje bi morali usmerjati tudi v to smer.(sta)

Franc Bogovič: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje bo iskalo razvojni koncept, iz katerega bi na področju zelenih delovnih mest ustvarili nove priložnosti. (foto: Politikis)

Št. komentarjev: 5
  1. Vaughn pravi

    Hey there! I’m at work browsing your blog from my new iphone 3gs!
    Just wanted to say I love reading through your blog and
    look forward to all your posts! Keep up the excellent work!

  2. Dannielle pravi

    I think this is one of the most important information for me.
    And i’m glad reading your article. But wanna remark on few general things, The website style is wonderful, the articles is really great :
    D. Good job, cheers

  3. google apps for domains free pravi

    Great article. I am going through a few of
    these issues as well..

  4. little tikes trike pravi

    I enjoy looking through an article that can make people
    think. Also, many thanks for allowing for me to comment!

  5. Angela pravi

    We stumbled over here by a different web page and thought I should
    check things out. I like what I see so now i am following you.
    Look forward to going over your web page yet again.

Odgovori uporabniku Dannielle
Prekliči komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen