Andrej Čuš: Družinski zakonik ni bil pisan za mlade, sploh pa ne za mlade pare ali mlade mame!

0

Objavljamo intervju s predsednikom SDM Andrejem Čušem, ki je bil objavljen v tedniku Demokracija.

SDM je nedavno predstavila svoje stališče do družinskega zakonika, ki jemlje pravice mladim. Na katerih področjih?

Družinski zakonik ni bil pisan za mlade, sploh pa ne za mlade pare ali mlade mame. Najprej smo opozorili na drugačno urejanje odmere preživnine, ki bo lahko prizadela okoli 60.000 njenih prejemnikov.
Družinski zakonik dobesedno črta do sedaj poseben in zakonsko priznan pomen v zasnovanju družine zakonski zvezi in zunajzakonski zvezi ter jima odreka poseben družbeni pomen. Mladi par, ki se odloča za zasnovanje družine, ima po družinskem zakoniku popolnoma enak status in družbeni pomen kot katerakoli druga življenjska skupnost, npr. istospolna. Poleg tega družinski zakonik ne prinaša nič novega za najbolj občutljive družine, to so enostarševske družine, v katerih odrašča mnogo mladih, saj jim že sedanji zakon priznava status družine, novi zakonik pa bi jim moral prinesti vsaj posebno varstvo in obravnavo na področju družinske politike. Rekombiniranim družinam in družinam z otrokom, ki je polnoleten in morajo starši skrbeti zanj iz takšnih ali drugačnih razlogov (npr. študij, invalidnost), pa po novi definiciji niti ne priznava statusa družine.
V javnosti se kopja večinoma lomijo pri statusu istospolnih oseb oz. posvojitve otrok s strani gejev in lezbijk. Vi pa opozarjate predvsem na problem preživnin. Se pravi, da ne želite, da vprašanje družinskega zakonika postane ideološko vprašanje?
V SDM smo opozorili na problem, ki se tiče mladih. Ta je gotovo drugačna odmera preživnin. Po novem zakonu se bodo preživnine lahko zmanjšale, če bo prejemnik preživnine prejemal prihodke, tudi v primerih, ko bo opravljal dijaško in študentsko delo ali prejemal štipendijo. Tako določilo pomeni popolno socialno degradacijo teh otrok, saj bi morala biti preživnina namenjena za osnovne potrebe otroka, prihodki pa za izboljšanje standarda ne glede na to, ali roditelj živi s preživljancem ali ne. Tukaj bomo prišli v situacijo, kjer so dijaki in študentje, ki prejemajo preživnino, že tako v slabem položaju, opravljajo razna dela ali pa prejemajo štipendijo, hkrati pa se jim bo zaradi tega, ker delajo ali imajo dobre učne uspehe, zmanjšala preživnina. To je absurdno. Strokovnih argumentov proti zakoniku je še veliko več. Status istospolnih oseb in posvojitev od začetka sprejemanja družinskega zakonika ne bi smela biti ideološka tema, ampak bi morala svoje povedati stroka, vsa stroka, ne samo izbrana stroka, ki podpira zakonik samo zaradi ideoloških ali pragmatičnih razlogov (npr. centri za socialno delo, saj bodo s sprejetjem zakonika imeli manj dela, ker bodo del pristojnosti prevzela sodišča).
Kaj pa definicija družine, kot jo predvideva novi družinski zakonik?
V zvezi z novo definicijo družine smo priče neverjetnim manipulacijam zagovornikom novega zakona, da je definicija vključujoča in obsega vse družine. To ne drži. SURS je že v poročilu Gospodinjstva in družine, Slovenija, 30. 6. 2011, opozoril, da se bo število družin v Republiki Sloveniji zmanjšalo za okoli 210.000. Gre za razliko v definiciji po sedaj veljavnem zakonu (starša ali eden od staršev in otrok) v primerjavi z novo definicijo družine. To pomeni, da bo okoli 210.000 življenjskih skupnosti z otroki izgubilo status družine in bodo dobesedno izbrisani iz posebnega ustavnega varstva družine po 53. členu Ustave RS, ker preprosto ne bodo imeli pravnega statusa družine. Z vidika mladih je zelo pomembno, da vemo, da družinski zakonik odvzema status družine tistim družinam, v katerih so polnoletni študentje, ki študirajo in so odvisni od staršev.
Opozorili ste tudi na to, da izključujoča definicija družine, kot jo v zakonodajo uvaja družinski zakonik, ne pomeni dosledno upoštevanje definicije družine po OZN. Kaj to pomeni?
Organizacija združenih narodov (OZN) je družino povsem neformalno opredelila kot skupnost staršev z otrokom ali osebo, ki skrbi zanj; to je družina, kot jo priznava zakonodaja posamične države. Gre za široko definicijo, ki so jo morali sprejeti zaradi vseh držav sveta, saj so nekje običajne tudi npr. poligamne skupnosti, in ni v nobenem primeru zavezujoča. Problem nastane pri omejitvah, ki jih uvaja izključujoča definicija družine v družinskem zakoniku, zaradi česar bo okoli 210.000 družin izgubilo status družine. Tega definicija OZN ne zahteva, ne predvideva, temu celo nasprotuje, saj predvideva, da mora biti definicija družine v zakonodaji zastavljena na široko.
Zaradi vseh naštetih dejstev ste pozvali slovensko javnost, naj na referendumu glasuje proti zakoniku. Pričakujete, da bo večina slovenske javnosti zavrnila družinski zakonik? Velika večina javnomnenjskih anket je doslej kazala, da bo zakonik potrjen.
Tako je, družinski zakonik je slab zakonik, predlagan pa je bil izključno iz ideoloških razlogov. Od vsega začetka so se namenoma širile dezinformacije o zakoniku, da bi ga javnost laže sprejela. Tako je vsa debata potekala okoli posvojitve biološkega otroka istospolnega partnerja, kar v zakoniku ni nikjer omenjeno. Družinski zakonik dovoljuje posvojitev nebiološkega otroka istospolnega partnerja, le s to razliko, da ga bo najprej posvojil en partner, ko bo začel živeti v skupnosti z istospolnim partnerjem, pa ga bo posvojil še njegov partner kot otroka svojega partnerja. Po zadnjih anketah je razmerje za in proti zakoniku izenačeno. Očitno so se volivke in volivci začeli zavedati, kaj jim zakonik jemlje, in se zaradi tega trend spreminja. V SDM pa pozivamo vse državljanke in državljane, da se udeležijo referenduma in glasujejo proti družinskemu zakoniku. Štel bo vsak glas.
Predsednik SDM Andrej Čuš. (foto: SDS.si)
Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen