Dr. Peter Groznik: Slovenija je kot visoko zbirokratizirano majhno podjetje z visokimi stalnimi stroški

2

Dr. Peter Groznik je strokovnjak za finance z bogatimi izkušnjami iz gospodarstva. Na Kelly School of Business v Indiani je doktoriral iz investicijskega obnašanja, sedaj predava na Katedri za denar in finance na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. V svoji razgibani karieri je doslej med drugim vodil vladni strateški svet za gospodarstvo, bil predsednik uprave KD Skladov in predsednik svetovalne privatizacijske skupine za umik Soda in Kada iz gospodarstva.

V nadaljevanju objavljamo kratek pogovor o aktualnih perečih problemih v Sloveniji, programu razvoja Slovenije, ki ga je pripravil in v javno razpravo ponudil Strokovni svet SDS ter drugih možnih rešitvah za napredek Slovenije.

Katere gospodarske, finančne in razvojne probleme bi Slovenija morala reševati kratkoročno in katere dolgoročno?

Slovenija je v krču. Smo kot visoko zbirokratizirano majhno podjetje z visokimi stalnimi stroški. Tovrstna podjetja v dobrih časih zaradi visokega poslovnega vzvoda lahko rastejo hitreje, v slabših časih pa poslujejo bistveno slabše, kot podjetja z nižjimi stalnimi stroški. In podobno je s Slovenijo. Pred krizo smo rasli hitreje od povprečja EU, sedaj pa se kar ne zmoremo izkopati iz krize. In če k temu dodamo še visoko zbirokratiziranost ter politično nesposobnost sprejemanja odločitev, dobimo sedanjo sliko Slovenijo, ki stopica na mestu.

Na kratek rok je potrebno znižati vse nepotrebne stroške in agresivno odpravljati vse nepotrebne administrativne postopke, na srednji in dolgi rok pa se je potrebno lotiti strukturnih reform – od pokojninske do odpravljanja raznoraznih oblik subvencij različnim družbenim skupinam, ki so se v določenih obdobjih morda zdele upravičene, sedaj pa si jih ne moremo več privoščiti. Ne želim izpostavljati nobene izmed skupin, vendar je takih družbenih transferjev preveč in Slovenija je zaradi njih postala država, kjer je občutek upravičenosti do različnih ugodnosti, brez da bi se za njih bilo potrebno kakorkoli potruditi, izjemno prisoten med državljani.

Slovenija se dnevno zadolžuje, vsak dan porabimo 10 milijonov evrov več, kot ustvarimo. Vsak državljan je tako na mesec zadolžen dodatno za novih 100 evrov. Kako dolgo bo naš finančni sistem (in mi vsi z njim) sploh lahko še zdržal takšen pritisk?

Skupna raven zadolženosti v primerjavi z nekaterimi drugimi državami, ki so v dolžniških težavah, niti ni tako problematična. Strinjam pa se z vami, da je dinamika našega zadolževanja problematična, kot je problematična tudi odsotnost načrta, kako dinamiko zadolževanja ustaviti. Tudi če nič ne storimo, je gotovo pred nami še nekaj let, preden bomo v taki situaciji, kot so Grčija, Irska, Portugalska, Španija ali Italija …,a to ne sme biti izgovor za neukrepanje. V Grčiji se ob prelomu tisočletja tudi nikomur ni zdelo nujno karkoli spreminjati in reformirati, sedaj pa so v to prisiljeni. Moji grški prijatelji, ki živijo v Sloveniji, pravijo, da jih Slovenija, v svoji nepripravljenosti na spremembe, zelo spominja na Grčijo pred 10 leti.

Sedanja vlada uvaja vedno nove obdavčitve (ena zadnjih idej je obdavčitev t.i. nezdrave prehrane, konec meseca predvidoma prihaja v javnost davek na nepremičnine), medtem pa smo bili priča dokapitalizaciji NLB z davkoplačevalskimi sredstvi, čeprav vemo, da banka nič ne prispeva k odpravi kreditnega krča v gospodarstvu. Kako to komentirate?

Jabolk in hrušk ne bi mešal. Imamo problem s previsokimi državnimi izdatki in te je potrebno znižati in hkrati poskrbeti tudi za višje državne prihodke. Le te se lahko doseže z boljšo davčno izterjavo. Npr. siva ekonomija je pri nas precej visoka, po nekaterih ocenah presega 20 %. Glede dodatnih obdavčitev pa je potrebno biti pameten, zagotovo niso smiselne selektivne posamezne obdavčitve, ki se porodijo kot trenutni prebliski posameznih ministrov in državnih uradnikov. Lahko pa se odpravlja posamezne anomalije sedanjega sistema. Npr. izenači se lahko stopnje DDV za posamezne skupine proizvodov in storitev. Slabo utemeljenih razlik in izjem je sedaj po moji oceni preveč.

Kar pa se tiče bank, se z vami ne strinjam. Obe državni banki sta se v krizi obnašali podobno kot ostale banke v zasebni lasti. Je pa zadnja kriza izpostavila vse slabosti državnega lastništva v bankah. Sredi najhujše globalne krize se je vlada in z njo cela slovenska javnost ukvarjala s kadrovanjem v upravo NLB, sedaj pa prebiramo raznorazne zmazke, ki jih bankam pošilja AUKN. Tovrstno obnašanje je nedopustno in škodljivo in nas bo žal verjetno pripeljalo v položaj, kjer zniževanje državnega deleža v bankah ne bo posledica premišljene privatizacijske strategije, temveč nuje in brezizhodnosti položaja, v katerega je banke spravila predvsem, ne pa izključno, sedanja vlada. Minister Križanič in sedanja vlada pri tem nosita levji delež krivde.

Kako v luči tega ocenjujete program razvoja Slovenije, ki ga je pripravil Strokovni svet SDS? Katere predloge najbolj podpirate in kaj morda pogrešate?

Program temelji na pravilnih usmeritvah: podpori podjetništvu, trajnostnemu razvoju, znanju in vseh elementih zviševanja konkurenčnosti naše države.

Zniževanje davkov za podjetja se mi zdi smiselna poteza, prav tako davčne počitnice za novo ustanovljena podjetja ter tudi dvig splošne in posebne olajšave pri dohodnini.

Sam verjetno ne bi ustavno določal najvišjega obsega zadolžitve države, navkljub temu, da je fiskalna vzdržnost in zmernost pravilna usmeritev. Ampak še tako dober cilj in namen se lahko v izjemnih razmerah izkaže kot problematičen. V podobnem položaju so se sedaj znašli Američani, kjer zakonsko dvigovanje najvišje dopustne meje zadolžitve preko 70 x v zadnjih 100 letih ni bilo problematično. Letos pa je bilo in verjetno bo problematično tudi v bodoče.

Prav tako sem sam zagovornik davčnih ureditev, ki so čim bolj nevtralne. Podjetja bi spodbujal k vlaganju v razvoj in k investiranju z dobrim splošnim poslovnim in davčnim okoljem ter infrastrukturo, ne pa s posebnimi olajšavami.

Kakšen pristop bi morala SDS ubrati, da bi zagotovila uveljavitev predlaganega programa?

Menim, da je potrebno po volitvah neideološko in neizključujoče iskati podporo za predlagane rešitve pri vseh potencialnih koalicijskih partnerjih. Zdi se mi, da sistem, kot ga imamo, enostavno najbolje deluje v razmerah, kjer so v vladi stranke obeh političnih polov. V kolikor temu ni tako, je vse predlagane rešitve – kot smo videli v zadnjih 8 letih – vse prelahko blokirati.

Dr. Peter Groznik. (foto: SDS.si)

Št. komentarjev: 2
  1. Mudo Moreno pravi

    Imamo javno upravo ( ne javni sektor, da ne bo pomote ), ki je vsaj 5 krat prevelika. Notri se sončijo ljudje, ki so nesposobni leni paraziti, nezaposljivi v realnem sektorju. Če jih odpustimo, Slovenija lahko samo pridobi. 5 x manj bo stala socialna podpora , kot nas stanejo njihove plače.

  2. Petrovc pravi

    Mudo Moreno: kakšna socialna podpora! Takoj jim zrihtam lopate in krampe, po Hitlerju in marsch v Kazahstan, tam imamo 360 km AvtoCeste Kitajska-Rusija! Naj zaslužijo za nazaj in naprej!

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen