Države G20 za nadzor neravnovesij

0

Gospodarsko najpomembnejše države iz skupine G20 so se v petek ob robu spomladanskih srečanj Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke v Washingtonu dogovorile za merjenje nevarnih neravnovesij, ki so prispevala k zadnji veliki finančni krizi. Najprej bodo nadzirali sedem svojih najpomembnejših članic.

Francoska finančna ministrica Christine Lagard je povedala, da gre za velik dosežek, s katerim bodo ohranili proces oživljanja svetovnega gospodarstva in preprečili prihodnje krize. Nadzorni proces se bo najprej osredotočil na članice G20, ki obsegajo več kot pet odstotkov skupnega bruto domačega proizvoda (BDP), kasneje pa se bo razširil na vse druge. V G20 so zahodne države, kot so ZDA in članice EU, pa tudi hitro rastoče ekonomije, kot so Kitajska, Indija in Brazilija.

Eden od bistvenih razlogov za nastanek zadnje krize so bila neravnovesja, ko na primer Američani kupujejo in se zadolžujejo, Kitajci pa prodajajo in se zalagajo s presežki v trgovini in deviznih rezervah. ZDA obtožujejo Kitajsko, da ima njena valuta prenizko vrednost, razvijajoče se države pa po drugi strani za težave krivijo zahodne države in njihove ohlapne monetarne politike.

Tako imenovani proces “indikativnih smernic” naj bi prepire odstranil z avtomatično identifikacijo problemov in nasveti o odpravi neravnovesij. Po besedah ruskega finančnega ministra Alekseja Kudrina se o morebitnih sankcijah za države, ki priporočil ne bodo upoštevale, niso dogovorili. Zadevo naj bi dodelali do naslednjega vrha G20 jeseni v francoskem Cannesu.

Države G20 so prav tako razpravljale tudi o ukrepih proti pretirani rasti cen hrane, usklajenemu pristopu za podporo novima demokracijama v Tuniziji in Egiptu ter o okrevanju japonske po katastrofalnem potresu 11. marca. O dolžniški krizi Grčije in drugih evropskih držav niso govorili.

G20 je po zadnji krizi leta 2008 postala glavna skupina za določanje globalne ekonomske politike, kar je bilo dotlej v rokah skupine bogatih držav G7. Tudi ta je ohranila vlogo in teden dni po japonskem potresu družno ukrepala na trgu valut za zaustavitev rasti vrednosti jena, za kar je Japonska v Washingtonu izrazila hvaležnost.

Zasedanje G7 za zaprtimi vrati je potekalo že v četrtek zvečer in finančni ministri članic so se dogovorili, da bodo skupaj z IMF in Svetovno banko gospodarsko in finančno pomagali novim vladam na Bližnjem vzhodu in severu Afrike. To sta v skupni izjavi poudarila Lagardova in ameriški finančni minister Timothy Geithner. V pripravi je načrt za akcijo in prva priporočila bodo podali v maju.

Glavni del spomladanskih srečanj 187-članskih IMF in Svetovne banke se bo začel danes, najprej z zasedanjem Mednarodnega denarnega in finančnega odbora IMF (IMFC), potem pa še z zasedanjem Razvojnega odbora IMF in Svetovne banke. Na Razvojnem odboru bodo govorili predvsem o problemih, ki nastajajo zaradi rasti cen surovin in hrane.

Predsednik Svetovne banke Robert Zoellick je opozoril, da morajo države proizvajalke oziroma izvoznice hrane olajšati izvozne kontrole in umikati proizvodnjo stran od biogoriv, ker to draži hrano. V nasprotnem primeru bodo vrgli v revščino dodatne milijone ljudi. Svetovna banka v posebnem poročilu ocenjuje, da bo v primeru dodatnega 10-odstotnega povišanja cen hrane novih 10 milijonov ljudi pahnjenih v revščino. Cene hrane so se od aprila lani podražile za 36 odstotkov in v tem času je pod mejo hude revščine, kar je življenje z 1,25 dolarja na dan, padlo 44 milijonov ljudi.(sta)

Srečanje skupine G 20 v Torontu leta 2010.

Foto: Wikipedia.org

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen