Marko Funkl v intervjuju za STA: Sporno je, da sploh govorimo o zakonu za delo študentov!

1

V zakonu o malem delu niso problem omejitve, temveč sam koncept zakona; sporno je, da sploh govorimo o delu študentov, ki bi jim študij morala omogočiti država, je v pogovoru za STA poudaril vodja Gibanja za dostojno delo in socialno družbo Marko Funkl. Ocenjuje, da bodo delodajalci zakon zaobšli in izkoriščali malo delo, prav tako kot študentsko.

Funkl je v predreferendumski kampanji o zakonu o malem delu za STA spregovoril o tem, kakšnih posledic malega dela se bojijo nasprotniki zakona.

Malo delo bo po njegovem najbolj škodilo brezposelnim, zakon je “nevaren” celo za upokojence. Sporno pa je, da sploh govorimo o delu študentov; prav zato je Študentska organizacija Slovenije v nekem trenutku zavrnila pogajanja o malem delu, je pojasnil vodja Gibanja za dostojno delo in socialno družbo, ki je združilo nasprotnike malega dela (med drugim sindikate in Študentsko organizacijo Slovenije) in je koordiniralo zbiranje podpisov za refendum.

Kako argumentirate nasprotovanje malemu delu?

Večina uporabnikov študentskega dela ugotavlja, da je danes študentsko delo slabo. Ministrstvo pa je vzelo format študentskega dela, ga preoblikovalo in projiciralo na druge skupine. To je temeljni razlog, zakaj takšnega dela ne smemo uzakoniti.

Najbolj sporno je, da se z ministrstvom ni dalo pogovarjati o boljših rešitvah, kar so ugotovili tudi sindikati. Z istim ministrstvom imajo težave tudi ostale interesne skupine. Sporen pa je že sam koncept zakona, ki govori o delu za študente. Ti ne bi smeli delati, študij bi jim morala omogočiti država.

Nemogoče se je tudi pogovarjati o zakonu, v katerega želi ministrstvo spraviti tri skupine; brezposelne, upokojence in študente. Pred pripravo zakona tudi niso opravili raziskav o učinkih zakona.

Sporna je tudi zgornja omejitev zaslužka. Ob predpostavki, da je povprečna urna postavka pri študentskem delu štiri evre, bi z omejitvijo dela na največ 720 ur letno to znašalo 2500 evrov neto. Tako bi povprečno lahko mali delavec zaslužil največ sedem evrov na dan.

Kakšne učinke bo imel po vašem mnenju zakon?

Malo delo dolgoročno pomeni manj rednih zaposlitev, manj delavskih pravic in uzakonjeno najvišji možni znesek zaslužka. Zakon bo še bolj fleksibiliziral trg dela, kar bo škodilo tudi mladim, socialno ogroženi študentje bodo težko preživeli s socialnimi transferi, ki niso urejeni.

Zakaj bi malo delo “odžiralo” redne zaposlitve?

Delodajalci se poslužujejo delovne sile, ki je bolj fleksibilna, saj dolgoročno s tem nimajo stroškov. Tako se bodo raje poslužili malega delavca, ki se ga lahko kadarkoli znebijo, kot pa nekoga redno zaposlili.

Že doslej so izkoriščali študentsko delo in študente spravljali v neke sužnjelastniške odnose, odslej bodo lahko še brezposelne, tujce in tudi upokojence. Ni pravega nadzora in podobno bo pri malem delu. Tudi če bodo omejitve, bodo delodajalci našli stranpoti in zaobšli zakon. Zanimivo je, da ravno oni zakon podpirajo.

Toda zakaj ne verjamete napovedi vlade, da bo malo delo prineslo nova delovna mesta?

Gospodarska zbornica Slovenije je zapisala, da zakon podpirajo, vendar menijo, da ne bo prinesel novih rednih zaposlitev. Tudi javna uprava napoveduje, da novih zaposlitev ne bo. Kdo pa bo potem zaposloval in zagotovil 10.000 novih delovnih mest, kot napoveduje minister za delo, če tega ne bosta storila ne javna uprava ne gospodarstvo?

V Nemčiji se je pokazalo, da se delodajalci ne poslužujejo malega dela zato, ker je davčno ugodnejše kot redna zaposlitev, temveč zato, ker imajo z malim delom na dolgi rok manj obveznosti. Ministrstvo poudarja prispevek v zdravstveno in pokojninsko blagajno, vendar pozabljajo, da bi v državno blagajno veliko več prispevali, če bi bila to redna zaposlitev.

Kako pa bi delodajalci zakon izkoriščali?

Možnost izkoriščanja študentskega dela je bila pri sedaj nekaj več kot 180.000 možnih uporabnikih velika, prek malega dela pa bi bilo možnih uporabnikov prek 800.000. Možnost zlorab bo večja.

Delodajalci bodo lahko izplačali višjo urno postavko, napisali, da je nekdo delal eno uro, dejansko bo pa dve ali več. Poleg tega obstaja bojazen spodbujanja samostojnega podjetništva. Predvidevamo, da bodo mladi množično odpirali podjetja, ker druge možnosti ne bodo imeli.

Delodajalci bi lahko začeli najemati hčerinska podjetja za opravljanje malega dela ali bi to delali prek nevladnih organizacij. Dolgoročno bo redna zaposlitev le še pripoved iz nekih drugih časov.

Torej za vas niso najbolj sporne omejitve, temveč ste prepričani, da bodo delodajalci zakon izkoriščali?

Seveda. Zgrešeno pa je že razmišljanje, da mora socialno ogrožen študent kakorkoli delati, da sploh lahko študira.

Ministrstvo zagotavlja, da bo več štipendij in da bodo višje…

Ministrstvo je pred leti zatrdilo, da bo 10.000 novih štipendij, pa jih ni bilo. Vsak peti študent dobi povprečno 173 evrov štipendije z dodatki. Če kdo misli, da se da s tem preživeti mesec v Ljubljani, se hudo moti. Tudi tisti socialno ogroženi študentje, ki štipendijo prejemajo, ne prejemajo dovolj socialnih trasferjev.

Kako bi vi uredili študentsko delo?

Študentsko delo bi lahko ministrstvo brez težav uredilo. Uvedli bi enotno evidenco vpisa. Študentje namreč vpisujejo različne smeri študija, da si podaljšajo status, saj nimajo možnosti zaposlitve. Država s tem prikriva brezposelnost.

Vzporedno je nujna aktivna politika zaposlovanja mladih in vzpostavitev nadzora, saj obstoječe število inšpektorjev povečanega obsega dela, ki ga malo delo prinaša, ne bo moglo nadzirati. Urediti je treba tudi visokošolski prostor.

Kot kaže imate z ministrstvom enak cilj; več zaposlovanja mladih, krajši študij…

Imamo dolgoročno enak cilj, vendar ministrstvo bi najprej uredilo malo delo in šele nato socialne transferje, mi pa menimo, da je treba obratno. Otroški dodatki, štipendije, denarno nadomestilo za brezposelne, ki ga sedaj 66 odstotkov brezposelnih ne prejema, pa številni upokojenci, ki prejemajo pokojnino, nižjo od 500 evrov. Vse to je treba nujno urediti, preden ponudimo “tlačansko obliko dela”.

Sindikati menijo, da bo malo delo najbolj prizadelo ženske. Kaj menite?

Najbolj fleksibilne oblike dela so v storitveni dejavnosti, v kateri prevladujejo ženske. Ogrožene so zlasti mlade ženske, ki načrtujejo družino. Delodajalci se teh že danes izogibajo, z malim delom pa bodo imeli z njimi manj stroškov.

V Evropi na fleksibilnih oblikah dela povprečno 40 odstotkov mladih. V Sloveniji negotovo obliko dela opravlja 64 odstotkov vseh mladih žensk do 30. leta oz. jih je redno zaposlenih le 36 odstotkov, kar je več kot 20 odstotkov manj kot pred desetimi leti.

Kolikšna je brezposelnost mladih?

V Sloveniji je preko 22.000 brezposelnih mladih do 30. leta. Poleg tega je veliko študentov, ki so dejansko brezposelni, vendar status podaljšujejo, da lahko delajo. Številni vpišejo še podiplomski študij, ker nimajo zaposlitve. To so prikriti brezposelni. Skupaj je število brezposelnih mladih grozovitejše, kot bi si upali napisati. Tudi preko 50.000.

Kaj pa malo delo za upokojence? Se bojite, da vam bodo “odžirali” delo?

Menim, da je ministrstvo z vključitvijo upokojencev naredilo bolj strateško potezo, ker so vedeli, da bodo sicer težko tak zakon sprejeli. Poleg tega namigujejo, da je to zakon, ki bo upokojencem omogočil izboljšanje socialnega položaja. Ali drugače; ve se, da ni denarja za dostojne pokojnine ljudi, ki so več deset let delali za pokojnino in bodo morali delati še naprej. Ta zakon je nevaren celo za upokojence.

Kaj pa za brezposelne?

Njim bo zakon najbolj škodil, ker bodo veliko težje prišli do redne zaposlitve kot bi prišli sicer. Že danes jim je omogočeno delo preko najemnih pogodb, vendar delajo zelo malo.

Trdite, da je zakon slab za študente. Zakaj konkretno?

Socialno ogroženi študentje bi bili preko malega dela še naprej prisiljeni delati, da sploh lahko študirajo. Tudi sedaj je tako, toda to ni prav. Kaj bo sledilo? Uvedba šolnin? To ni v smeri socialne države.

Kako odgovarjate na očitke, da gre pri nasprotovanju zakonu za dobičke študentskih servisov, ki sedaj izgubljajo?

Vseeno nam je, če študentsko delo posredujejo neprofitne ustanove ali pa zavod za zaposlovanje, če je storitev kakovostna. Študentskih servisov ne potrebujemo.

Kako nameravate prepričati volivce?

Premisliti morajo, kaj bi zakon zanje pomenil. Si želijo biti dolgoročno mali delavec in si želijo zaslužiti največ povprečno sedem evrov na dan? Si želijo zmanjšanje delavskih pravic? Menim, da bo zmagal razum. Spremembe na trgu dela so nujno potrebne, vendar ne na način, kot smo mu priča pri zakonu o malem delu. (sta)

Marko Funkl: Zakon o malem delu ni prava rešitev za skoraj nobenega udelženca na trgu dela.

Foto: arhiv Politikis

Število komentarjev: 1
  1. Klemen pravi

    Društvo za ohranitev študentskih servisev…..”socialna družba,” ki nasprotuje temu, da se vzamejo dobički študentskim servisov in gre denar za štipendije. Funk res si prodana duša…

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen