Ko predsednik države izziva državljansko vojno

10

Piše: Gašper Blažič, novinar

Nedvomno je novica dneva ta, da je ustavno sodišče dovolilo izvedbo referenduma o pokojninski reformi. Kar je pravzaprav neke vrste olajšanje za predlagatelje referenduma. V zadnjem času smo bili namreč vajeni, da je ustavno sodišče lahko onemogočilo marsikateri referendum in tako naredilo uslugo vladi. Po svoje je tudi res, da je referendumskih pobud v zadnjem času toliko, da se lahko vprašamo, ali je to res zgolj posledica zelo liberalne zakonodaje ali pa ima to opraviti tudi z načinom vladanja. Referendumska zakonodaja se od osamosvojitve dalje ni kaj dosti spreminjala, medtem ko se je število referendumskih pobud namnožilo šele v času Pahorjeve vlade. S tem se seveda postavlja ne samo vprašanje stroškov vsakega referenduma, pač pa predvsem razlogov za referendum. Oblika neposrednega odločanja je namreč tudi reakcija na aroganten način vladanja, ko ni pripravljenosti na kompromis. In takšna praksa je v zadnjem času močno prisotna. Niti v času prejšnje vlade, ki so ji mediji pripisovali aroganco ter avtoritarnost, nismo bili deležni toliko referendumskih pobud kot v zadnjem času. Nič nenavadnega torej, da želi vladajoča koalicija zaostriti pogoje za razpis referenduma. Če je namreč referendum o arbitražnem sporazumu za vlado uspel s pičlo večino, je referendum o RTV na nek način spodnesel verodostojnost izjav ministrice za kulturo Majde Širca o »dobrih namenih« novega zakona o RTV. In po njeno je sedaj ljudstvo, ki je glasovalo proti zakonu, krivo za vso nesrečo javnega zavoda RTV Slovenija. Kar pravzaprav samo dodatno razkriva mentaliteto oblastne elite, ki se očitno zaveda, da bi vsak nov poraz na referendumu lahko sprožil neslutene posledice.

Toda spremembe referendumske zakonodaje še zdaleč niso edino sredstvo za zaščito svojih položajev. Zato se sedaj oblast s kadrovsko rekonstrukcijo loteva kar samega ustavnega sodišča. V minulih dneh se je namreč v javnosti pojavil namig, da bo predsednik države dr. Danilo Türk za ustavnega sodnika predlagal dr. Rada Bohinca, sedanjega rektorja Primorske univerze. Če je doslej veljalo, da ustavni sodniki postanejo predvsem pravniki, ki so nekakšna strokovna in moralna avtoriteta in dajejo prednost stroki pred politiko, pa predsednik države odpira precej nevaren precedens, ki pa je pravzaprav ponavljanje že videnega. Spomnimo: pred desetimi leti je tedanja oblast pod vodstvom LDS na ustavno sodišče »uvozila« dr. Cirila Ribičiča, nekdanjega predsednika SDP (naslednice ZKS) in tudi nekdanjega poslanca. Ko se je v istem času govorilo o Miroslavu Mozetiču kot možnem ustavnem sodniku, so predstavniki tranzicijske levice to možnost odločno odklonili, češ Mozetič je bil poslanec SKD in je kot tak neprimeren za funkcijo ustavnega sodnika. No, nazadnje je vendarle postal ustavni sodnik, vendar šele leta 2007, torej v času Janševe vlade. Na ta način je bil na nek način uresničena zamisel nekdanjega ustavnega sodnika mag. Matevža Krivica, ki je pred davnimi leti predlagal nazorsko uravnoteženje ustavnega sodišča, vendar ga tedaj nihče ni jemal pretirano resno. Glede na to, da je že kmalu po Türkovem prihodu v predsedniško palačo svoj mandat nepričakovano zaključil dr. Franci Grad, je moral Türk predlagati kar nekaj novih kandidatov za ustavne sodnike. Med zadnjimi je bil tudi nekdanji diplomat dr. Ernest Petrič.

Vendar pa je z doslej še neuradnimi predlogom, po katerim naj bi ustavni sodnik postal dr. Rado Bohinc, vrag dokončno odnesel šalo. Bohinc po osebnostni plati seveda ni sporen, toda slovenska javnost ga bolj kot po stroki pozna po političnih funkcijah. Navsezadnje je konec osemdesetih let kratek čas deloval v jugoslovanski vladi, nato je bil že v samostojni Sloveniji minister za znanost in tehnologijo, v mandatu 2000-2004 pa notranji minister, seveda iz kvote (ZL)SD. To seveda še ni vse: v času slovenske pomladi je Bohinc spadal v strankarski nabor Socialdemokratske unije, torej stranke, ki je bila dejansko podružnica Markovićeve reformne stranke. SDU, ki je bila izrazito projugoslovanska stranka, se je kasneje združila z SDP in Delavsko stranko v Združeno listo Socialnih demokratov (danes SD). Gre torej za človeka, ki se je bolj ukvarjal s politiko kot s pravom kot znanostjo, navsezadnje se je moral zaradi interpelacije zagovarjati v državnem zboru. Toda to dejstvo verjetno predsednika države ne gane kaj dosti. Navsezadnje se je slovenska javnost že navadila, da na vodilne funkcije prihajajo preverjeni, vendar tudi kompromitirani kadri. Spomnimo se samo postopka imenovanja predsednika vrhovnega sodišča – omenjeno funkcijo je zasedel z več vidikov sporni Branko Masleša, kar je sprožilo veliko hrupa. Vendar se je morala opozicija, tako politična kot strokovna, sprijazniti s politiko izvršenih dejstev. Pač v skladu z izjavo Staneta Dolanca, češ da smo v tej državi na oblasti »mi, komunisti«. »Kajti če ne bi bili mi, bi bil pa kdo drug. Ampak temu ni tako in tudi nikoli ne bo!« je grmel Dolanc v sedemdesetih letih.

Videti je, da bo tudi tokrat oblast ravnala v skladu s politiko izvršenih dejstev. Navsezadnje ima vladajoča koalicija večino v parlamentu in lahko povsem legalno postavlja ustavne sodnike, kakršne si sama želi. S tem pa seveda spreminja ustavno sodišče v orodje svojih političnih interesov. V primeru izgube oblasti pa lahko zaščiti svoje interese, saj bi v primeru prihoda sedanje opozicije na oblast prišlo do absurdne situacije, ko bi ustavno sodišče z odločujočim glasom večine sprejelo kakšno sporno odločitev, s katero bi ustavno sodišče iz političnih razlogov »nagajalo« morebitni novi vladi, pri tem pa bi se morali številni ministri in poslanci soočiti z nekdanjim ministrom, ki si ga pred desetimi leti z interpelacijo »žagali« v parlamentu. In ki ima tudi (zamrznjeno) strankarsko izkaznico. Toda zdi se, da sedanja oblast računa ravno na to. Nič čudnega, da so hoteli na RTVS znova uzakoniti »vladavino civilne družbe«. Kajti najpomembnejša je namreč neformalna oblast preko družbenih omrežij. In v ta družbena omrežja spada tudi ustavno sodišče. Kajti ustavni sodnik je navsezadnje tudi človek iz mesa in krvi. In v dvomljivih primerih prevlada nazorska usmeritev, ne pravo. Pravnik lahko napiše pravno mnenje v prid tistega, ki ga za to plača. To smo doslej videli kar nekajkrat.

Kaj pa, če je namen predsednika države tudi ta, da opoziciji, ki ji je »treba reči NE«, vrže novo kost za glodanje? Kajti orožarske zgodbe so se iztrošile in niso bistveno prizadele javnomnenjskega statusa največje opozicijske stranke. Kar je svojevrsten signal tranzicijski levici, da je treba gonjo nadaljevati in sprožiti čim več provokacij, na katere se lahko ujame SDS. Navsezadnje se je celo predsedniku borčevske zveze Janezu Stanovniku nedavno zareklo, ko je oznanil, da se je (spet) začela državljanska vojna. S to opazko je Stanovnik dejansko povedal več, kot je tranzicijska levica pripravljena priznati – morda tudi to, da sedanja oblastna elita ne bo pripravljena za nobeno ceno spustiti iz rok oblastnega žezla. Kdo ve, morda pa si kdo celo želi takega razpleta kot v Libiji? Upajmo seveda, da bo Pahorjeva vlada po mirni poti sestopila z oblasti. In z njo tudi koalicija, ki nam vlada zadnji dve leti.

Št. komentarjev: 10
  1. Ljudina pravi

    Odličen članek!

    SALVE

  2. robert pravi

    Res , se lahko vprašamo, zakaj tako? Takšna levica , ki sedaj vlada lahko deluje samo, če narod deli in potem v višku svoje arogance namiguje , češ vsi ste enaki ampak mi vemo kaj je dobro za to državo. Zgražam pa se predvsem nad intelegenco, ki tišči glavo v pesek in sledi tem metodam. Kdo lahko verjame, da je samo en človek iz opozicije kriv za vse? Lepo vas prosim ljudje iz ortodoksne levice a mislite , da smo res tako naivni ?!

  3. Rado pravi

    “Lepo vas prosim ljudje iz ortodoksne levice a mislite ”

    Pa daj Robert, ne seri ga vendar. Mi še levice niti nimamo, kaj da bi imeli ortodoksno!!!
    Niti enega ortodoksnega nimamo!
    Se kdo zavzema za podržavljanje? Je kdo proti zasebni lastnini? Ali kdo /razen Janše hoče avantgardo? 50 +/.
    Nihče!
    Ljudje božji pišete nekaj tjavendan! Še dobro da ste anonimni in se vam ne moremo smejati v živo.

  4. Franc pravi

    Rado, ne seri. Mi imamo levico in to radikalno.

    V Sloveniji ni edino prave desnice.

    V Sloveniji imamo še vedno ogromno državne lastnine in je levica noče sprivatizirati. Ne vem pa, zakaj se bojiš, da bi imela desnica 50+, saj ima danes levica 50+ a to je pa v redu?

    Smejemo se lahko le tebi.

  5. okjar pravi

    1. – Končno sta tudi “on adva” sodnika zadoščena, ki večinokrat glasujeta drugače, kot ostalih sedem sodnikov, ki izvirajo iz istega gnezda, kot tovariši, ki so jih izbrali tovariši Kučan, Drnovšek in sedaj še Turk .
    2. – Skrb torej je, da se ugodno razmerje 2:7 za postkomunistično kontinuteto ne poslabša, in zato se je našel adekvatni nadomestek za odhajahjočega sodnika.
    3. – Strinjam z razmišljanjem komentatorja, da je kontinuteti (za vsak slučaj) vsaj zadržati primat v najvišji sodni instanci, če ga že nebi mogli več po parlamentarnih volitvah.

  6. Vera pravi

    Dober sestavek. Turk je dejansko razdiralec in delilec slovenskega naroda. Sram naj ga bo!!!

  7. Miroslav pravi

    Tudi z desne strani je dobil glasove,zato bi moral biti predsednik vseh Slovencev ziher ga je sram očitno se vidi kako visi samo na levo.Noben v samostojni Sloveniji dozdaj ni pokazal take sramote kot Turk .Zato je bolje od njega ,da se umakne komunajzer neumni zgodovino si bo pisal sam.

  8. Hinko MUROVEC pravi

    Blagor genijalcem. Ta novinar je res klasa. Zanimivo je kako taki ” izkušeni ” pisci , ki se še niso odvadili na dudko pridno ubogajo svoje voditelje in v svojem imenu podajo na vse ustrezne odgovore in ugotovitve.
    Brez veze je prepirati se kdo. Vsak ki malo pobrska po par časopisih in portalih lahko sam hitro ugotovi kdo in na kakšen način se trudi za vsako ceno pa čeprav bi bila potrebna bratomorna vojna priti na oblast.

    Ubogi JJ , uboga SDS , oziroma ubogi ljudje, ki so očitno tozadevno nepismeni in ne vidijo dejstva, da je edini cilj oblast ne urejene razmere,, ne mir, niti ne neka pravičnost. Samo in edino oblast in maščevanje za poraz svojih prednikov in tudi sedanjih zdraharjev.
    Res ste ubogi , Bog Vam pomagaj.

  9. ABC pravi

    Natančno tako, g. Hinko Murovec, samo in edino oblast, maščevanje in neurejene razmere (kako značilno) vam rojijo po glavi. Nič čudnega, saj imate bogato tovrstno tradicijo še iz časa NOB. Saj se spominjate, mar ne: preko trupel na oblast! Vmes pa še revolucija in bratomorna vojna.
    Lepo od vas, g. Murovec, da ste povedali naravnost in odkrito, komu je šlo (in gre še vedno) za oblast, kdo je izvajal revolucijo, da je prišel na oblast in kdo se danes ponovno histerično trudi, da bi ohranil oblast. G. Murovec, razgalili ste dogmatično doktrino revolucionarne preteklosti. Le tako naprej in Bog vam bo pomagal!

  10. Demos pravi

    G. Murovec, s tem ste res razkrinkali delovanje rdečih. Le da ste svojo ost usmerili drugam.
    To je tako kot s tisto anekdoto, ko en mogotec vzame palico in z njo pokaže na političnega nasprotnika z besedami: “Na koncu te palice je velika baraba.” In nasprotnik odgovori: “To se strinjam, ampak na katerem koncu pa?”

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen