Ekskluzivno: španski El Pais dobil Boruta Pahorja na laži: naš premier “kšeftal” z zaporniki, pri Američanih pa je lobiral tudi za druge biznise

New York, 30. novembra (STA) – Premier Borut Pahor naj bi v pogovoru z vršilcem dolžnosti ameriškega veleposlanika v Ljubljani Bradleyjem Fredenom konec lanskega leta povezal uspeh premestitve ujetnikov iz Guantanama v Slovenijo s srečanjem z ameriškim predsednikom Barackom Obamo, izhaja iz depeše, objavljene na spletni strani španskega dnevnika El Pais.

Spletna stran WikiLeaks v ponedeljek še ni objavila dokumentov State Departmenta v zvezi s Slovenijo, je pa ameriški časopis New York Times že v nedeljo poročal o dokumentu, ki naj bi pričal o ameriškem izsiljevanju Slovenije, da za sprejem enega od ujetnikov iz Guantanama “slovenski voditelj” dobi srečanje s predsednikom ZDA.

Glede na Fredenovo depešo, v ponedeljek objavljeno na spletni strani El Paisa, pa temu ni bilo čisto tako.

Freden je 5. januarja letos v Washington sporočil, da je Pahor konec decembra 2009 zaprosil za pogovor, na katerem so obravnavali različne teme. Med drugim je Freden Pahorja prosil za pomoč Slovenije pri zapiranju taborišča za osumljene teroriste Guantanamo.

Pahor naj bi mu odgovoril, da bo vladi predlagal sprejem ujetnikov, in ga vprašal, kakšna je ameriška ponudba.
Premier pa se po mnenju Fredena takrat naj še ne bi zavedal ovir in zadržkov notranjega ministrstva. Zato ga je Freden opozoril, da na podlagi pogovorov z notranjim ministrstvom menijo, da bo treba za sprejem ujetnikov sprejeti zakon.

Premier naj bi ponovil svojo pripravljenost, da o tem zaprosi vlado, kasneje pa je v “pogovoru na štiri oči blago, vendar nedvoumno” povezal uspeh preselitve ujetnikov s srečanjem s predsednikom ZDA Barackom Obamo.

Dejal naj bi, da bi mu dvajset minut srečanja s predsednikom omogočilo, da vprašanje ujetnikov predstavi kot dejanje podpore najpomembnejšemu zavezniku Slovenije in dokaz na novo oživljenih bilateralnih odnosov.

Na sestanku so obravnavali tudi Zahodni Balkan, pri čemer je Pahor samozavestno omenil lahek dostop do tamkajšnjih političnih voditeljev, ter sodelovanje ameriškega podjetja Westinghouse pri načrtovani gradnji drugega bloka slovenske jedrske elektrarne.

Pahor naj bi izrazil pripravljenost, da ZDA nadgradijo in nadomestijo elektrarno v Krškem, pri čemer ima interes Westinghouse, čeprav obstaja močna konkurenčna ponudba iz Francije.

Slovenski premier naj bi izpostavil potrebo po ravnotežju in dejal, da Francija že ima velik vložek v proizvodnji Renaultovih avtomobilov, “Deutsche Bank pa je blizu velike investicije v Slovenske železnice, ki bo vključevala najpomembnejše slovensko strateško premoženje – Luko Koper”.

Premier naj bi govoril tudi o gospodarskih vprašanjih in širitvi na nove tuje trge, pri čemer je omenil “muslimanski svet”.

Pahor je na srečanju napovedoval težko leto za EU, govoril je o pomanjkanju skupne gospodarske politike in omenil, da bo izkoristil tesne odnose s španskim premierom (Josejem Luisom) Zapaterom za to, da špansko predsedstvo EU ne bi pozabilo na Zahodni Balkan.

“Skoraj mimogrede je izrazil prepričanje, da bo parlament ratificiral arbitražni sporazum s Hrvaško,” piše v depeši.

Freden je Pahorju čestital tudi za odločitev o napotitvi slovenske skupine za mentorstvo in povezave (OMLT) v Afganistan.

Sicer pa se je Fredenu Pahorjev drugi obisk veleposlaništva ZDA v Ljubljani, odkar je prevzel vodenje vlade, zdel nenavaden in pokazatelj, da želi premier negovati ameriško-slovenske odnose. Pahor je največ govoril o gospodarstvu, omenil pa je tudi potrebo po razrešitvi orožarske polomije s Patrio.

Fredenu je po srečanju s Pahorjem postalo jasno, da Slovenija z rešitvijo mejnega spora s Hrvaško računa na boljše bilateralno sodelovanje, zlasti na Zahodnem Balkanu, ter v trgovini in vlaganjih.

Slovenija po mnenju Fredena, izraženem v depeši, glede ameriških interesov na Zahodnem Balkanu nudi tri primerjalne prednosti: Slovenci imajo zaradi skupne zgodovine nagonski občutek za politične nianse v regiji, Slovenija je zelo aktivna v regiji ne le na politični ravni, ampak tudi na ravni nevladnih organizacij, slovensko stališče, da se mora EU še naprej osredotočati na širitev, pa je med vsemi članicami EU najbliže ameriškemu.

“Skratka, leto 2009 je bilo leto, ko smo večino diplomatskega kapitala usmerili na reševanje mejnega vprašanja in prepričevanje Slovenije, naj odpravi blokado hrvaških pogajanj z EU. Sklepno poglavje te zgodbe še ni napisano, a pri uradnikih slovenske vlade čutimo velik optimizem. Upamo, da bomo v letu 2010 pozornost lahko usmerili v partnerstvo s Slovenijo na Zahodnem Balkanu in v Isafu, tlakovali pot za uspešno sodelovanje Westinghousa pri gradnji nove jedrske elektrarne in, morda še najtežje od vsega, spremenili Pahorjevo retorično podporo za premestitev ujetnikov v resničnost,” Freden sklene depešo, kot jo objavlja El Pais.

Vsebino depeše v angleškem jeziku si lahko preberete – TUKAJ.

“Kšeftar” Borut Pahor: zaporniki iz Guantanama, elektrarna v Krškem, lobiranje pri balkanskih voditeljih…

Foto: Vasja Šabeder

Glava depeše datirana z 5. januar 2010, ki potem v sedmih točkah razkriva Pahorjeva barantanja z ameriško administracijo. Na MZZ so še včeraj trdili, da ni bilo nikakršnih pogojevanj s slovenske strani za srečanje z ameriškim predsednikom Barackom Obamo. Depeša govori povsem drugače.

(klik za večjo sliko)