Intervju: Dejan Steinbuch: Od deložiranega Gaja do Kalamarov in Roka Žlindra

7

Po včerajšnji deložaciji znanega ljubljanskega kulturnega delavca in vodje znanega Jazz cluba Gajo Draga Gaja iz prostorov na Tomšičevi 3, so se v javnosti in medijih pojavili številni pro in contra komentarji. Denimo, Bojan Požar je v svojem članku na pozareport.si Gajota “raztrgal”, znani slovenski novinar Dejan Steinbuch pa je v svojem komentarju za Finance Gajota denimo vzel v bran. S Steinbuchom smo se pogovarjali kot z zasebnikom. 

1) Evidentno je, da ste Gaju v svojem komentarju na Financah stopili v bran. Zakaj?

Razlogov je več. Kot dolgoletni obiskovalec kluba v vsej njegovi pojavnosti (jazz koncerti, literarni večeri, knjižne predstavitve, prostor za druženje ipd.) sem nanj kajpak tudi čustveno navezan. V Ljubljani je namreč malo prostorov, kjer se dobro počutim. Morda sem snob, morda imam precej visoke zahteve, ampak dejstvo je, da mi gredo na živce lokali in klubi s prepotentnimi alfa samci in „wannabee“ samicami. Zdaj pa pomislite, kam v tej ubogi Ljubljani sploh lahko še greste zvečer na pivo? Ob Jazz klubu Gajo mi ta hip na misel pridejo še Žmauc, Kavarna SEM in Dvorni bar, pogojno Sputnik.

Klub kot je Gajo, je bil tako zame kot tudi še za marsikoga drugega nepogrešljiv del bolj ali manj klavrne klubske ponudbe slovenske prestolnice, v kateri menda še najbolj prosperirajo lokali za glasbeno in tudi sicer nezahtevne ljudi, s čemer seveda ni nič narobe. Je pa zelo narobe, če se zaradi spleta okoliščin na robu preživetja znajde edini jazz klub v mestu.

No, ker mislim, da je treba ljudi na to opozoriti, sem izkoristil svoje občasno pojavljanje v Financah in spisal pripevek o primeru Jazz kluba Gajo. Priznati moram, da so me reakcije ljudi negativno presenetile, čeprav me po svoje ne čudijo. Zadnjič je Miha Mazzini zelo brezkompromisno razgalil značajske lastnosti slovenskega človeka; pri Jazz klubu Gajo se je zgodil podoben fenomen. Nenadoma ni imel nihče več posluha za javni interes, za kulturo, pač pa so vsi naenkrat postali najhujši podporniki kapitalizma, svetosti lastninske pravice ipd. Podobno se je zgodilo pred mesecem s študenti; najprej je vsa država podpirala njihov protest, potem pa ko so anarhisti in skrajni levičarji med njimi razbili nekaj stekel, se je usul plaz najbolj moralizirajočih in svetohlinskih jadikovanj. Neverjetno, kako so Slovenci predvidljivi…

Najbolj pa so me v smeh spravili neoliberalni mudžahedini, ki me zdaj zmerjajo, da sem postal socialist, češ da zagovarjam nespoštovanje pravne države, lastninske pravice in tako dalje. No ja, če to, da ti ni vseeno za obstoj peščice prostorov v Ljubljani, kjer se človek počuti univerzalno, brezčasno in vsaj v drobni meri tudi svetovljansko, kjer srečaš tujce in zanimive ljudi, potem sem rade volje socialist.

Nenazadnje pa sva z Gajom tudi osebna prijatelja.

2) Kako vidite vso zgodbo? Eni trdijo, da je Gajo samo kulturniški zajedalec (poceni najemnina in polnjenje žepov z gostinskimi storitvami), vi pa pravite, da je altruist, ki doprispeva k urbani kulturi prestolnice. Verjetno je resnica nekja vmes?

Resnice ne morete kar tako malo premetavati malo sem, malo tja. To počnejo politiki, pa vidite, kam smo padli. Izraz kulturniški zajedalec, ki ste ga uporabili, je povsem nacionalsocialistična sintagma, ki sodi v trideseta leta, ko so po Evropi marširali rjavosrajčniki in ko je jazz veljal za dekadentno glasbo. Zanimivo se mi zdi, da sem doslej taisto sintagmo v Sloveniji že večkrat slišal. Mislim, da to samo potrjuje dejstvo, v kako bolni, psihotični družbi živimo.

Če se vrnem k Gaju: on je v prvi vrsti glasbeni fanatik, človek, za katerega jazz ni zgolj najljubša glasbena zvrst, ampak je to način življenja. Vse ostalo, namreč gostinska, glasbena in kulturna dejavnost so bolj drugotnega pomena, saj le izhajajo iz te osnovne obsesije.

Ko govorite o poceni najemnini, govorite o civilnem razmerju med lastnikom in najemnikom, v kar se niti slučajno ne bom spuščal. Višina najemnine mi je sicer znana in je višja od številk, ki so se pojavljale v nekaterih medijih, vendar je zdaj to brezpredmetno. Kaj je za vas „polnjenje žepov z gostinskimi storitvami“? Zakaj ne bi podobnega vprašanja zastavili vsem ljubljanskim gostincem, za katere se mi dozdeva, da se s tem poslom ne ukvarjajo zato, ker bi se jim enkrat prikazala Marija in jim rekla, naj odprejo lokal zato, da bodo z njim ustvarjali izgubo?!

3) Zakaj menite, da mora država biti tista, ki naj Jazz klubu Gajo zagotovi nove oz. nadomestne prostore za delovanje?

Ne, ne mislim, da bi morala država komur koli nekaj zagotoviti ali zagotavljati. Bolj bi se mi zdelo logično, da bosta po izselitvi iz dosedanjih prostorov Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo kot finančna podpornika društva Jazz klub Gajo aktivno sodelovala pri iskanju primernega prostora. Kolikor vem, jih Drago Gajo išče že nekaj let, vendar jih doslej še ni našel. Z županom Jankovičem, takšen je moj občutek, so se stvari začele premikati, tako da verjamem, da bo klub že jeseni plačeval najemnino za nov prostor, ki bo ustrezal njegovemu delovanju, glasbi in obiskovalcem. Jazz kluba ne morete imeti na Fužinah, v Športnem parku Stožice ali Spodnji Šiški, to je vendar jasno. Jazz mora biti v urbanem okolju, torej v središču mesta.

4) Pravite, da si lastnina zasluži pravno zaščito, Gaja izvršitelj vendarle deložira na osnovi zakonite sodne odločbe. Čemu po vašem njegovo tako krčevito upiranje? Saj je prostorov za delovanje takšnega kluba po Ljubljani še dosti. Je res nizka najemnina tista, zaradi katere Gajo ni nikakor hotel zapustiti prostorov na Tomšičevi? 

Lastnina je sveta, o tem ni dvoma. Lastnik stavbe, v kateri je deloval tudi Jazz klub Gajo, je bil s svojim najemnikom v dolgoletnem sporu, ki na koncu niti ni bil več spor o pravici do nemotenega uživanja lastninske pravice, temveč je postal osebni spor. Drži pa, da je bila sodna odločba o izvršbi meritorna in da jo je bilo treba že zavoljo spoštovanja načela pravne države izvršiti. Tudi glede tega ni bilo nobenih dvomov, vsaj jaz jih ne vidim. Slab občutek je nastal zaradi dejstva, da je zadevo v revizijsko obravnavo vzelo Vrhovno sodišče, sodnica pa je kljub temu pohitela z izdajo sodbe. Lahko bi počakala na mnenje najvišjega sodnega organa, res pa je tudi, da tega ni bila dolžna storiti. Skratka, opraviti imamo z več let trajajočim sporom, za katerega je bilo najbrž tudi najemniku jasno, da se bo enkrat končal in da razsodba morda ne bo v njegovo korist.

5) Se vam ne zdi, da pretiravate, ko pravite, da bi ukinitev jazz kluba Gajo, pomenila hkrati tudi popolno likvidacijo jazz glasbe v Sloveniji? Tudi v MB je denimo jazz club Satchmo, pa še verjetno kje po Sloveniji. Resda ni toliko dogodkov, a vendarle se nekaj dogaja.

V pokrajini otopelih, gluhih in slepih bi bilo treba kričati, ne samo pretiravati! Kajti drugače te nihče ne sliši, ali pa se velika večina dela, kot da nič ne sliši. Jazz klub Gajo, upam, ne bo prenehal obstajati, čeprav je z deložacijo nastala situacija, ko je dejansko in dobesedno brez strehe nad glavo.

Drugače me pa veseli, da v Mariboru še imate Satchmo. Upam, da ga boste še dolgo imeli. Saj veste, jazz pri nas ni ravno najbolj popularna glasbena zvrst, toda ne znam si predstavljati, da bi ga zatrli in bi morali vsi skupaj poskakovati ob Kalamarih in Roku Žlindru.

Dejan Steinbuch: “Zdaj pa pomislite, kam v tej ubogi Ljubljani sploh lahko še greste zvečer na pivo?”

Št. komentarjev: 7
  1. Marinko pravi

    Steinbuch ima prav. Ljubljana je postala malomeščansko gnezdo, ki ga plenijo ljudi brez občutka za kulturo in umetnost. Dvomim pa da bo Janković kaj pomagal Gaju do novih prostorov, ker ima dosti dela s svojim stadionom v Stožicah. Razen, če bo to naredil kot predvolilno potezo.

  2. anton pravi

    Ljubitelja jazza in svetovljanske štimunge, bi rad opozoril na legendarni jazzlokal Sax Pub v ljubljankem Trnovem, ki deluje že 20 let. Vsak teden so tam jazz koncerti in jamsessioni.

  3. Rastko pravi

    Zanimivo je, da je Požar razsul Gajota, ko so se pred tednom dni tam še zbirali SDS-ovci. Ponavadi Požar pazi, da preveč ne udriha čez desno opcijo in njene somišljenike, brez problema pa tolče po levici. Je tudi Požarja navdušila zmaga levice na referendumu?

  4. Rexmundi pravi

    Dragi žalujoči. Da bi Gajo v svoji džez karieri kaj zaslužil, bi preprost kupil primeren lokal in še noben ne bi tega vedel. Lepo bi se zadeve odvijale, pa bi bilo.
    Takle balkansk šmuglanje in sklicevanje na kulturo. Glasbenik je uspešen ali pa ni. Če je, mu gre tist kar počne dobro in za veliko ušes po svetu, denarja kot pečka.
    Na tleh naše lepe, pa še sedaj ne vemo kdo pije in kdo plača. pa je ta gajo klub državn, ali kaj?. Je privat? Ali ima Gajo v lasti samo bobne?

  5. Hmm it seems like your blog ate my first comment (it was super long) so I guess I’ll just sum it up what I had written and say, I’m thoroughly enjoying your blog. I as well am an aspiring blog writer but I’m still new to everything. Do you have any suggestions for novice blog writers? I’d genuinely appreciate it.

  6. prada shirt pravi

    I am sure this article has touched all the internet people,
    its really really nice post on building up new web site.

  7. rozwód z orzeczeniem o winie pravi

    Hello to every one, the contents present at this web site are genuinely amazing for
    people knowledge, well, keep up the good work fellows.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen