Milan M. Cvikl plonkal iz Wikipedije

7

Potem, ko se je ugotovilo, da Milan Martin Cvikl prodaja svojo hišo pod drugim imenom, ga je sedaj pravnik dr. Matej Accetto razkrinkal, da je Cvikl uporabil še en “fantomski” način in prepisoval iz Wikipedije.  Cvikl se je namreč kot avtor podpisal na knjigo ‘Prenovljeno pravo EU’, kar je mnoge pravnike začudilo, saj Cvikl ekonomist, ne pa pravnik iz področja prava Evropske unije. Po preverjanju Accetta naj bi od skupnih 1023 strani (pri 920 straneh gre tako samo za prevod dveh temeljnih eu pogodb, kot jih spreminja Lizbonska pogodba v slovenščino in angleščino) kolikor jih ima knjiga, bilo Cviklovega avtorskega dela le pičlih 70 strani, pa še za te strani Acetto dvomi, da jih je Cvikl napisal sam.

V vsakem primeru pa je pravnik dr. Matej Accetto Cvikla dobil kar na treh mestih, kako je ta plonkal iz Wikipedije in ob tem ni navedel avtorstva: 

“Če besedilo Cviklove knjige o pomenu in vsebini Rimske pogodbe primerjamo s to spletno stranjo Wikipedije (ki je bila tudi približno v času redakcije knjige zelo podobna), naletimo na vrsto presenetljivih podobnosti. Cvikl tu denimo pravi (str. 31):

»Ugotovitve Spaakovega poročila so poudarile težavno integracijo posameznih gospodarskih sektorjev evropskih nacionalnih gospodarstev brez odpiranja možnosti delovanja na širšem trgu. Zato je bilo skladno s teorijo primerjalnih prednosti in ekonomije obsega predlagano, da se namesto nacionalnega delovanja omogoči horizontalna integracija gospodarstev s postopno ukinitvijo trgovinskih omejitev. Ta cilj se je uresničil z uveljavitvijo carinske unije kot prvega koraka skupnega trga.

Na področju integriranja energetskega sektorja so bila mnenja glede jedrske energije ter glede premoga in nafte različna. […]«

Wikipedija pa je tedaj pravila tako:

»The Spaak report concluded that a sector by sector integration of the European economies would be difficult. Instead a horizontal integration of the economy by the gradual elimination of trade barriers seemed to be the way to continue. This goal was to be achieved by creating a customs union.

On the integration of the energy sectors, there was a different stance for nuclear energy and for hydrocarbon energy sources (oil, coal). […]«

Podobnost se že zdi prevelika, da bi bilo zgolj naključje. A vse skupaj postane še bolj očitno, če s primerjavami nadaljujemo pri kasnejših pogodbah. Če denimo Cviklovo besedilo o Amsterdamski pogodbi prav tako primerjamo z ustreznim besedilom z Wikipedije (ki je v približno relevantnem času izgledala tako). Cvikl tu med drugim pravi (str. 36):

»Vsebinsko je Amsterdamska pogodba sestavljena iz 13 protokolov, 51 deklaracij, sprejetih na konferenci, in osmih, ki so jih sprejele države članice, ter iz amandmajev, ki spreminjajo in dopolnjujejo obstoječe pogodbe v skupaj 15 členih.

Člen 1 (ki vključuje 16 odstavkov) spreminja splošna določila Pogodbe o Evropski uniji in vključuje sodelovanje na področju skupne zunanje in varnostne politike ter sodelovanje pri kriminalnih in notranjih zadevah. Naslednji štirje členi (s 70 odstavki) dopolnjujejo Pogodbo o Evropski skupnosti, Pogodbo o Evropski skupnosti za premog in jeklo (ki se je iztekla leta 2002), Pogodbo o Euratomu in poseben dokument o volitvah v Evropski parlament. Končna določila vključujejo štiri člene. Amsterdamska pogodba je poenostavila Pogodbo o Evropski skupnosti z izbrisom 56 odvečnih členov in preštevilčenjem preostalih, da bi bila celotna zakonodaja jasnejša. Tako je na primer člen 189.b, ki je govoril o postopkih soodločanja, postal 251. člen

Wikipedija pa je tedaj pravila tako:

»Amsterdam comprises 13 Protocols, 51 Declarations adopted by the Conference and 8 Declarations by Member States plus amendments to the existing Treaties set out in 15 Articles. Article 1 (containing 16 paragraphs) amends the general provisions of the Treaty on European Union and covers the CFSP and cooperation in criminal and police matters. The next four Articles (70 paragraphs) amend the EC Treaty, the European Coal and Steel Community Treaty (which expired in 2002), the Euratom Treaty and the Act concerning the election of the European Parliament. The final provisions contain four Articles. The new Treaty also set out to simplify the Community Treaties, deleting more than 56 obsolete articles and renumbering the rest in order to make the whole more legible. By way of example, Article 189b on the codecision procedure became Article 251.«

Stavek za stavkom Cviklove knjige sledi zapisu iz Wikipedije. Vključno z zadnjim stavkom, ki naj bi bil zgolj bolj ali manj naključno izbran primer za oris povedanega. »Razumni dvom« je na tej točki že zdavnaj presežen – besedilo Cviklove knjige je v teh odsekih zgolj prosti prevod angleške strani Wikipedije.

In navedeno še zdaleč ni edini primer. Vse skupaj se nadaljuje iz odstavka v odstavek, iz pogodbe v pogodbo. Za zadnji primer iz tega dela besedila lahko primerjamo zapisa o Pogodbi iz Nice. Tu Cvikl pravi (str. 39):

»Vsebinsko so Pogodbo iz Nice mnogi kritizirali. Tako je (združena) Nemčija zahtevala, da se njeno veliko številčnejše prebivalstvo ustrezno upošteva v večji uteži pri glasovanju v Svetu. Temu je oporekala Francija, ki je želela ohraniti enakopravno pariteto med Francijo in Nemčijo. Sprejet je bil predlog, ki naj bi zagotovil poenostavitev obstoječega sistema glasovanja s kvalificirano večino, in uveden je bil sistem dvojne večine tako držav članic kot števila prebivalcev Evropske unije. Tudi to je Francija zavrnila iz enakih razlogov. Dosežen je bil kompromis, ki je zagotovil tako dvojno večino držav članic kot oddanih glasov in po katerem so države članice lahko opcijsko zahtevale, da države članice, ki so podprle določen predlog, predstavljajo zadovoljivo večino prebivalcev celotne Evropske unije

To je analiza tiste vrste, ki bi jo od poznavalca prava EU nemara lahko pričakovali. Sicer je mestoma zapisana nekoliko okorno – govoriti o »enakopravni« pariteti se zdi malo odveč, pozornega bralca pa morda tudi zmoti, kako naj bi bil »sprejet« predlog, ki je bil zavrnjen – a gre vsaj za sorazmerno zanimiv opis okoliščin sprejemanja pogodbe. Toda kaj, ko gre ponovno zgolj za prosti prevod Wikipedije, ki je o tem sredi leta 2008 pravila (pa tudi danes ni dosti drugače):

»The Nice Treaty was attacked by many people as a flawed compromise. Germany had demanded that its greater population be reflected in a higher vote weighting in the Council; this was opposed by France, who insisted that the symbolic parity between France and Germany be maintained. One proposal made by many, which would have greatly simplified the current system, was to introduce a double majority of both member states and population, to replace the current Qualified Majority Voting (QMV) system. This was also rejected by France for similar reasons. A compromise was reached, which provided for a double majority of Member States and votes cast, and in which a Member State could optionally request verification that the countries voting in favour represented a sufficient proportion of the Union’s population.«

Celoten sestavek dr. Accetta si lahko preberete tukaj.

Cviklovo ‘Prenovljeno pravo EU’ prenovljeno po Wikipediji

 

 

 

 

Foto: Uradni list RS

Št. komentarjev: 7
  1. golijat pravi

    nič čudnega- iz katere stranke pa prihaja?

  2. Gogi pravi

    Naj že gre v Bruselj ali kam že odhaja. Pa kdo rabi tega goljufa v Sloveniji. Pomagal je narediti afero Patria, potem je še Pahorja parkrat nategnil s svojimi fintami, sedaj prodaja bajto za milijon, potem pa črta v Evropo. Možno samo pri članih SD.

  3. abc pravi

    Nekateri njegovi znanci znajo marsikaj povedati. Pravijo, da toliko hudobije, sovraštva, maščevanja in norčevanja osredotočeno v enem samem človeku, še niso videli. Ljudje se počasi odpirajo in vse bolj pogumno povedo tudi in predvsem tisto, kar so desetletja molčali.

  4. Silvo pravi

    Ja, Cvikl že zgleda kot največji hinavc na svetu. Gre mu samo za denar in pritikline kot so Jerca Legan. Samo da smo se ga končno rešili iz Slovenije. Lažnivca, plagiatorja in samovšečneža.

  5. apup pravi

    Ste pa res čudni ko pravite ,naj smo gre Kaj si pa mislite,da tistih 21.000 bruto mu bodo pa prebivaci Bruslja plačali?Ne mi bomo zato naj ostane doma in naj sesooči z javnjosto in tudi plača naj kaj je dožan!Prodaja hiše bo premalo!

  6. […] o številnih plagiatih, na zadnje je bil na tapeti Milan M. Cvikl s “svojo” knjigo Prenovljeno pravo EU. Sedaj pa se takih metod kot kaže poslužujejo tudi pri največjem slovenskem časniku Delo. V […]

  7. […] času se je v Sloveniji govorilo o številnih plagiatih, na zadnje je bil na tapeti Milan M. Cvikl s “svojo” knjigo Prenovljeno pravo EU. Sedaj pa se takih metod kot kaže poslužujejo tudi pri največjem slovenskem časniku Delo. V […]

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen