Ko se slovenski neokomunisti spet bojijo vrhovnih komunistov

6

Piše: Dejan Kaloh

Nekajdnevni obisk Dalajlame v drugem največjem slovenskem mestu je zelo nazorno razgrnil suverenost vladajoče slovenske politike. Vrhovi slovenske oblasti so obisk duhovne tibetantske avtoritete, ki zaradi svojih političnih nazorov že več desetletij živi v izgnanstvu v Indiji, gladko prezrli, v bistvu ignorirali. Ne, povsem natančno – poslušali so svarila uradne kitajske politike. Ta ob vsakem obisku Dalajlame kakšne druge države, požene svojo agitpropovsko mašinerijo, ki trobi, da “odpadnik” širi po svetu neresnice in pridobiva podporo za odcepitev Tibeta od Kitajske. Kitajci ostarelega Dalajamo slikajo kot “nevarnega separatista”, saj naj bi Tibet že od nekdaj bil neločljivi del Kitajske. Hkrati kitajski kapital-komunisti dotično državo posvarijo, da bo sprejem Dalajlame padel tudi po njihovem (ekonomskem) hrbtu. Toda Kitajci na srečo precejkrat samo grozijo, svoje ekonomske sankcije pa uveljavljajo vendarle bolj poredko. Kot svetovni gospodarski gigant v naskoku se Kitajska zaveda, da se nima smisla zapirati pred državami, ki bi rade z njo poslovale, po drugi strani pa je ravno zaradi svoje gospodarske glomaznosti vedno bolj glasna, tudi ko gre za njen najbolj boleč politični trn v peti – Dalajlamo.

Tudi naš slovenski politični vrh je bil s strani uradne kitajske politike posvarjen. Svarilo je upošteval stoodstotno. Kot v starih dobrih časih. Ko so direktive padale iz Beograda. Tega državnika ali znamenito osebnost se v Sloveniji lahko sprejme, tega pa ne. Takrat je slovenska izpostava partije seveda kot fijarski konj poslušala navodila jugo rdeče vrhuške in bog ne daj, da bi kaj storila po svoje. Sedaj kot kaže, je Beograd zamenjal Peking. Državni vrh se vabilu Dalajlame ni odzval. Oba predsednika sta se izvijala, vsak na svoj način. Predsednik vlade Borut Pahor, je nekaj pleteničil o tem, da bo Dalajlami izkazana “posebna pozornost”, sam pa da se ne bo z njim srečal, ker sta se videla že davnega leta 2002, ko je sam še bil predsednik Državnega zbora. Iz urada predsednika države pa je priromalo obvestilo, da obisk dalajlame v Sloveniji organizirajo civilnodružbene organizacije iz Maribora in da se Danilo Türk z Dalajlamo ne bo srečal. Kot da bi mu takšna nedržavna organizacija bila izpod časti. Poleg tega je med organizatorkami Dalajlaminega obiska bila navedena tudi Mestna občina Maribor. In glede na to, da se je obisk tibetantskega vodje promoviral kot obisk duhovne avtoritete in Nobelovega nagrajenca, ne pa politika, bi se Pahor in Türk z njim prav tako lahko srečala zgolj v vlogi Boruta in Danila. A očitno je svarilo iz Pekinga dovolj zaleglo.

Uradno slovensko strahospoštovanje, ki ga je bilo začutiti pred svetovno komunistično državo matico, je med slovenskimi ljudmi sprožilo nelagodje. Pa kaj se vedno moramo pred kom klanjati in ga poslušati? Tokrat pred komunistično državo, ki je ena izmed največjih kršiteljic človekovih pravic na svetu. Svoj protest nad uradno slovensko politiko sta izrazila tudi politika slovenske opozicije, prvak SDS Janez Janša in prvak SLS Radovan Žerjav, ki sta z veseljem stresla roko Dalajlami v Mariboru. Janša je opozoril, da ravnanje slovenskega državnega vrha ob obisku Dalajlame kaže na to, kako je Slovenija dejansko (ne)suverena država. Tudi mariborski župan Franc Kangler je v svojem prostem slogu, a iskreno in resnično povedal, da lahko on povabi v svoje mesto koga hoče, in da za dovoljenje ob tem ne rabi vprašati prav nikogar. Še najmanj ne kitajskih vrhovnih komunistov.

Št. komentarjev: 6
  1. Rado pravi

    neokomunisti?

    Komunizma ni več. No, ja, je. Vendar le še v glavah antikomunistov.
    Tudi neokomunistov ni.
    Pogoj za komunizem je namreč avantgardnost.*** (vladanje mimo parlamenta in svobodnih volitev)

    Nobena resna politična sila pa dandanes ne oporeka volilnemu izzidu.

    Zaključek:
    Avtor tega sestavka piše članke ob odsotnosti slehrne elementarne logike. Ploskajo in verjamejo pa mu lahko le, prav takšni – dogmatiki torej. Le-ti za svoje teze logike ne potrebujejo.

    *** Noben . . . izem ni kriv za ignoriranje Dalajlame. Vlada se je čisto preprosto usrala pred grožnjami velesile Kitajske. Kot se je že usrala lani februarja pred Ameriko. (imeli smo alarmno stanje zaradi potrditve Hrvaške v Nato).

  2. vaba pravi

    Od levice je povsod po Evropi ostal samo segmet vplivne družbene podskupine, ki se v politiki obnaša kot naš Desus. Levica, so državni uradniki, mediska in estradna srenja, skratka to so takoimenovani BOBO-ji (buržuazni boemi) ali kaviar levica. Levica ensotvno ni več državotvorna politična opcija, je le branik privligiranih slojev, ki formirajo javno menje in se borijo za pridobljene pravice (službe ali družbeni vpliv). To so sodobni puritanci, ki skrbijo, da se večinama družbenih tem okarakterizira kot tabu teme, ki se čutijo poklicane, da moralizirajo in stigmatizirajo vse vprek . Levica je enostavno en velik mlinski kamen ,ki ga ima celotna Evropa obešenega okrog vratu.

    Poglejmo, slo levakom ljuba nemška SD Genšer in Joška Fišer danes sta postala lobista za ruske naftne tajkune !!

  3. Manitu pravi

    Dejstvo je, da imamo neokomunistično vlado ali pa rdečo kontinuiteto na oblasti. To je nesporno dejstvo. Pahor je tako pod vplivom Kučana, Potrča in podobne stare garde, Türk pa je tako dokazal kam spada – k Ertlu in podobnim. Zato se ne čudit, če je mati Kitajska (prej mati Rusija), požugala kamarili in so se logično vsi skupaj podelali in se dalajlame v velikem krogu raje izognili.

  4. Rexmundi pravi

    Taprav tardeči farizejci, saducejci in eseni. Le kdo od teh je Jezus deklariran kot borec za svobodo? Po en stran pa je rdeča karmarila resnično kot Jezus. Obnašajo se kot on. Popolnoma so pripravljeni uveljavljati svojo pravico in po potrebi, s silo ukrepat kot so to storili njihov učitelji med 2. svetovno vojno, ko so pod krinko NOB-ja pobil vse nasprotnike. Ti so taprav kolektivni Kristus. Tudi Jezus je bil borec za svobodo. Čudn pa je zakaj so rdeč farizej tako proti svojim vzornikom v RKC. Eh, njihov cilji opravičujejo vsako sredstvo. Kot vemo so rdeč ozeloti med vojno izvajal običajne vojaške akcije. Neprestano so vodili kot oni, gverilsko vojno. Niso se kot oni ustrašil umorov in so se kot oni takrat posluževal, metod, ki bi jih danes mirne duše povezal s terorizmom. Pogosto so nastopal kot oni, brutalno in kazal tisto neustrašenost, ki so jo sposobni le fanatiki.
    Jožef ja zapisal: Nase vzamejo vsak možen način smrti in se ne menijo za umore svojih sorodnikov ter prijateljev, če jim le ni treba nobenega človeka priznati kot gospodarja.
    Le kdo bi bil, ali je bil pri rdečih Jožef’. Kardelj je že dišal po Jožefu. Ni samo pisal, dajal je tudi ukaze. >>Psom pasjo smrt<< To je napisal v bunkerju nekje v Česnjicah.

  5. Žan Cenc pravi

    res je glede pobojev, vendar bo treba nehat z ene in druge strani s temi ideološkimi zablodami. Nima več smisla, ker je začaran krog. Mogoče se bo dalo kaj naredit čez 50 let, do takrat je to le tema za politične blodnje.

  6. abc pravi

    Politične blodnje!!! Odgovor vam ponuja Simon Wiesenthal: “V imenu prihodnosti ne smemo pozabiti preteklosti”!

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen