Bo potrebno zaradi finskega preiskovalca Björkqvista spremeniti slovenski ZKP?

4

Ob lanskoletnem zaslišanju Janeza Janše v aferi Patria, se je odprlo kup pravnih vprašanj glede ustreznosti postopka in glede statusa, ki ga je Janša dobil v predkazenskem postopku. Sedaj je jasno, da si Janša nikakor ni zaslužil dobiti statusa osumljenca v zadevi Patria, saj so se konec meseca marca nekateri mediji (Dnevnik) že razpisali, da lahko z “veliko verjetnostjo” sklepamo, da ovadba zoper Janšo v zadevi Patria niti ne bo vložena, saj tožilstvo z nekimi neposrednimi dokazi za vpletnost Janše v posel s Patrio niti ne razpolaga.

Vrnimo se nazaj: finska varianta v zvezi s predkazenskim postopkom govori, da je osumljenec vsak, za katerega vodja kriminalistične preiskave meni, da so podani razlogi za sum, da je storil kaznivo dejanje, in mu ni potrebno, za razliko od slovenske zakonodaje, povedati česa je osumljen. To je glavni finski preiskovalec Kaj Erik Björkqvist tudi storil: povedal je, da je Janša osumljenec. Janša tako sploh ni vedel, česa je osumljen, saj mu tega tudi ni nihče povedal. Ob tem je prišlo očitno do kolizije med slovenskim in finskim pravnim redom, bolje rečeno – do zlorabe slovenskega Zakona o kazenskem postopku. Ne glede na skupno slovensko-finsko preiskovalno skupino, ki je bila ustanovljena za preiskavo v aferi Patria, je finske preiskovalce na naših tleh zavezoval naš Zakon o kazenskem postopku, ki določa, da mora policija osumljenca pred zaslišanjem obvestiti, česa je osumljen in kaj je podlaga za sum. Ob tem so se pojavila tudi vprašanja, kako je možno, da je Björkqvist na podlagi korespondence med posredniki in lobisti, ki so posredno omenjali Janšo, temu dal status osumljenca, ne pa priče. Po tej kriminalistični logiki, bo lahko osumljenec postal vsak, ki ga bo kdo kje slučajno omenil. Če je kaj narobe s slovenskim Zakonom o kazenskem postopku in če so taki dokumenti (e-sporočila in zapisniki sestankov, kjer so posredno omenja Janšo) lahko dovolj, da se komu nalepi oznaka osumljenec, smo povprašali doc. dr. Liljano Selinšek, kazenskopravno strokovnjakinjo iz mariborske Pravne Fakultete.

Dr. Selinšek: “Naše kazensko procesno pravo oziroma Zakon o kazenskem postopku ne določa vsebine nobenega dokaznega standarda, ampak le, kateri dokazni standard mora biti izpolnjen za pričetek posamezne faze kazenskega postopka (dokazni standardi pri nas so): 1) razlogi za sum, ki zadoščajo za uvedbo predkazenskega postopka, 2.) utemeljeni razlogi za sum, ki morajo biti podani za uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov ter za policijsko pridržanje osumljenca, 3.) utemeljen sum, ki mora biti podan za začetek preiskave oziroma kazenskega postopka in 4.) subjektivna gotovost, ki mora biti podana za obsodilno sodbo).

Iz zakona torej ni razvidno, ali je nek dokument zadostna podlaga npr. za razloge za sum, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, ampak je to stvar ocene organov odkrivanja in pregona, pri višjih dokaznih standardih pa stvar ocene sodišča, ki pri tem deluje na podlagi načela proste presoje dokazov. Bistvo tega načela je v tem, da pristojni organi niso vezani na nobeno zakonsko pravilo o tem, kako je treba presoditi dokazno vrednost posameznega dokaza, pač pa dokazno oceno izvedejo na podlagi logične, izkustvene in psihološke analize.

Zakon torej ne vsebuje določb, ki bi nalagale, kako ocenjevati dokazno vrednost dokumentov, ki ste mi jih poslali, kar pomeni, da iz zakona ni razvidno, ali so ti dokumenti dovolj, da se zoper posameznika prične (pred)kazenski postopek. To je stvar (subjektivne) ocene tistega, ki v konkretnem primeru zakon izvaja.”

Tako, dr. Selinšek. Kot kaže pa bodo morali slovenski pravni strokovnjaki po zaključenem primeru Patria, preučiti možnosti o spremembi ZKP zlasti v delu, ki govori, da je “stvar (subjektivne) ocene tistega, ki v konkretnem primeru zakon izvaja”, kako bo tehtal dokaze in koga bo postavil za osumljenca. Obstaja namreč velika verjetnost, da je finski preiskovalec Björkqvist zlorabil ZKP, poleg tega, da je pravno nevzdržno, da postane osumljenec v nekem predkazenskem postopku nekdo, ki sploh ni vedel, da so se drugi o njem v neki domnevno kaznivi zadevi pogovorjali. Ob tem je potrebno spomniti, da obstaja velika verjetnost, da Björkqvist dokazne ocene glede vpletenosti Janše v posel ni izvedel na podlagi “logične, izkustvene in psihološke analize”, ampak bolj na podlagi političnih ozadij in pritiska javnosti.

Je finska policija oz. preiskovalec v zadevi Patria Björkqvist zlorabil slovenski Zakon o kazenskem postopku? 

 

 

 

 

*slika je simbolična

Št. komentarjev: 4
  1. Dani pravi

    Bjorkqvist je zlorabil slovenski zakon, njega pa morda še kdo drug:

    http://www.youtube.com/watch?v=0qNPnMWvRQs

  2. Rexmundi pravi

    Kakšen pa je ta slovenski zakon? To je zakon levičarskega trojčka. Po kakšnem zakonu Jankovič zahteva dokapitalizacijo v višini 300 miljonov evrov? In to z davkoplačevalskim denarjem. Pa to je gusarski zakon, ne slovenski. Namest da bi banko NLB kaznoval zarad njenih nasedlih kreditov, gusarji politična podjetja rešujejo gusarsko NLB z razpisovanjem obveznic, in depozitnimi pologi in konverzijo gusarskega bančnega dolga v javni dolg. Jamajški gusrji bi se zjokal…

  3. Hajdeja pravi

    Objektivno gledano je ZKP dobro spisan, ga pa tisti, ki ga poznajo lahko zlorabljajo na vse možne načine. Obid zakona si je seveda privoščil tudi finec, ki je na vsak način hotel namočiti Janšo, a mu to z nekimi e-mejli ni moglo uspeti.

  4. […] dr. Selinškova je aprila za Politikis razlagala slovenski Zakon o kazenskem postopku v povezavi z našim pisanjem o glavnem finskem preiskovalcu v aferi Patria Kaju Eriku […]

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen