Ali so naša grda dejanja grda tudi takrat, ko nas nihče ne zasači?

0

Piše: Dajana Babič, poznavalka medčloveških odnosov in slovenska blogerka

Odkar sem “prišla” na internet, sem trn v peti določenim ljudem. Zakaj je nekdo trn v peti ljudem? Ker v tem, kar vidi v tebi, vidi svoje ogledalo – svojo podobo, kar je pri njem narobe. 😉 No, gre predvsem za znano osebo iz interneta (imenujmo jo oseba A), ki je do pred kratkim pisala po raznoraznih forumih in blogih v nickih. Potem smo ugotovili IME IN PRIIMEK te Gospe.  Gre za ženo nekega pomembnega Moža. Kadarkoli se je ta oseba A zapletla po raznoraznih forumih in spletnih straneh, je prišel njen zaščitnik – oseba B in povedal, da smo mi, ki se ne strinjamo z osebo A, vsi nori, saj ji ne sežemo niti do peta in da to delamo samo zato, ker smo ji fouš. Fouš smo ji pa zato, ker je to tako srečno poročena in nadarjena Gospa.

Ta dva osebka sta dosegla, da so zaradi tega, ker se je Gospa zapletla v komentarjih – zaprli kar nekaj blogov, spletnih strani in forumov.

Kako pojesti to krivico: Ne moreš povedati, kar je res, saj tisti blog, forum ali pa spletno stran, kjer to poveš, takoj zaprejo, torej izbrišejo o tem, kar ta Gospa dela, vse dokaze. Če širijo laži o tebi, tega ne moreš povedati, saj ti je komentiranje pri njih onemogočeno. Gospa A je ugledna Gospa in hoče imeti internet Čist. Če je kje napisano njeno IME IN PRIIMEK, potem ga je treba nemudoma izbrisati.

Če jaz nekomu povem v obraz: to, kar pišeš ni res, ne piši škodljivih laži… in ga seveda udarim neposredno v njegovo šibko točko… A potem mora zato, da se mi maščuje, pisati o meni grde reči? Kaj sem pa jaz povedala, kar ni res?

A varamo, lažemo in krademo … lahko samo do takrat, dokler nas nekdo v tem ujame? Če nas nihče ne ujame, potem pa lahko mile volje lažemo, krademo… saj nas vendar ni nihče videl?

In če nas je že Dajana zalotila, potem je treba o njej grdo lagati in povedati po širnem internetu, da je Dajana itak slaba, nora in potrebna zdravljenja… Zakaj? Ker je povedala resnico?

Z drugimi besedami… recimo, da nek človek dela grda dejanja… recimo… moški seksualno zlorablja otroka (pa ta otrok tega sploh NIKOLI ni povedal in ni nikoli nihče za to izvedel)… Ali si ta moški misli, da je to, kar počne, v redu? Tudi, če nikoli in nikdar ne pride na dan? Seveda ne! Zakaj? Zato, ker človek zelo dobro ve, kaj je v redu in kaj ne. Vsak človek to ve! In če nekemu človeku naredimo nekaj grdega, potem se počutimo tudi mi slabo! Zato gre!

Nemogoče je delati nekaj grdega nekemu človeku in povzročiti, da njemu ni dobro, čeprav tega nihče nikoli ne bo izvedel… in se pri tem počutiti v redu! Nemogoče!

Ste že kdaj počeli kakšno kaznivo dejanje (pa ne mislim kaj tako groznega, kot je umor ali požig… gre za majhne stvari… kraje v trgovini… laži o nekem prijatelju, zato, da bi s tem pridobili drugega prijatelja, varanje ipd) in nikoli ni prišlo na dan? Pa ste vseeno zelo dobro vedeli, da ni prav, kar počnete? Seveda ste vedeli, da to, kar počnete, ni prav!

To je stvar, o kateri govori Ivan Cankar v Skodelici kave. In njegov “greh”… kaj je njegov greh? To, da se je njegova mama tako namučila, da mu je naredila kavo in potem, ko mu jo je prinesla, ji je rekel, da je sploh ne bo pil… Ko pa je videl žalost v njenih očeh, mu je postalo žal, potem ji je rekel, da jo bo vseeno spil… Bilo je prepozno. Moral bi se ji opravičiti. Sam pri sebi je sklenil, da se ji bo kasneje opravičil.

Seveda se ni nikoli opravičil. Zakaj? Gibonni pravi – da je najbrž lažje umreti, kot se nekomu opravičiti za to, kar smo mu storili. Moj Tamauček me je vprašal, kaj pomenijo besede te pesmice, ki sem jo poslušala cel dan in ko sem mu povedala kaj, je rekel, da je to res. Da se tudi on zelo težko opraviči.

Ja ne idem leč
Da ne osjetim led
S tvoje strane postelje
ti mučiš

svako drži svoju stranu
I ponosa i gluposti
Moglo bi bit da je lakše umrit
Nego ljudima reč’: “Oprosti”

In zdaj pomislimo… za trenutek pomislimo, tukaj pri meni… koliko krivic in grdih dejanj smo naredili ljudem, ki jih res ljubimo – recimo, našim partnerjem, našim staršem, našim otrokom…

In zakaj za boga se jim nismo opravičili? Na kaj čakamo???

Opravičilo, ko se zavemo, da smo storili napako, bi nam moralo iti lažje z jezika…

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen