Ko ženska rodi otroke, obstaja še naprej!

0

Piše: Dajana Babič, slovenska blogerka

Koliko žensk se strinja z mano, da so po rojstvu svojih otrok enostavno pozabile nase? Kaj me je spomnilo na to? Iskala sem mojo kulsko kavbojsko jakno in ugotovila, da mi jo je “pobrala” moja najstnica (in sploh povedala ni za to, moja najstnica nosi moje stvari – in ne nisem ponosna na to – link).

No, kako je bilo z mano… če povem na hitrico. Po svojem tridesetem letu sem padla v resnično paniko, zato, ker nisem imela otrok. Vse se je zgodilo naenkrat. Biološka ura pa to. Potem je za nameček postala moja (mlajša!) sestra noseča. Pustil me je dolgoletni partner… Rodil se je moj nečak, jaz pa stara enaintrideset let… brez fanta … in brez otrok… v paniki!!!No, potem sem začela delati neumnost za neumnostjo, samo, da bi pridobila otroke. Poročila sem se s človekom, za katerega mi je bilo že od samega začetka kristalno jasno, da to ne bo “zdržalo”. No, bila sem vsaj noseča (bila sem ženska, ki hoče moškega, zato, da dobi z njim otroka – link).

Otroka sem dobila, ja, a za kakšno ceno… Mož se z mano sploh ni pogovarjal, čez nekaj mesecev skupnega življenja, je zahteval ločitev. Po ločitvi so se zame začeli šele grozni dnevi… Bila sem v tujini, sama z otrokom, ločena, brez dovoljenja za delo… A imela sem otroka! No, tukaj zdaj ne bi razpredala o tem, da otrok ni nikogaršnja lastnina in da ima sam svojo voljo in da so nam otroci dani v varstvo… ne bi pisala o tem, kakšne strahove sem doživljala sama z otrokom v tujini… kako so si mojega otroka lastili drugi (ena zgodba je  tu)…

Nekaj drugega je, kar sem hotela danes povedati! 😉 Hotela sem obleči mojo kulsko jakno in ugotovila, da mi jo je pobrala moja najstnica.  Potem sem se malo nad tem zamislila. Odkar imam otroke… in to je zdaj petnajst let… sploh ne skrbim več zase! Kot da jaz nimam čisto nobenih potreb več. Kot da sem jaz kot osebnost umrla. Kot da sem jaz tu samo zato, da skrbim za te otroke. No, ni res. Med prvim in drugim otrokom je šest let razlike. Po prvem otroku sem zelo gledala, kako izgledam, saj sem nujno hotela “privleči” še kakšnega moža, ki mi bo naredil nove otroke. Zato sem hodila v fitnes, skrbela za svojo prehrano itd. A največji šok je bil po tistem, ko so “novi” otroci res prišli. Tako zelo strah me je bilo, da mi bo novi mož spet ušel, da sem naredila drugega in tretjega otroka drug za drugim. Samo tista mamica, ki je imela otroke drug za drugim, ko je bil eden še v pleničkah, ko se je drugi rodil, ve, kako sem se jaz počutila. Bila sem v tujini in edina pomoč je bil moj mož. Zaradi dojenčka, ki je kričal, nisem spala cele noči. Tamaučica pa je bila še sama dojenček, ki me je potreboval. Ja, takrat sem res občutila to, kaj pomeni izraz stroj za rojevanje. In nisem imela dovolj. Čez pol leta sem bila spet noseča (leta 2004), a sem po tretjem mesecu splavila. Kako grozno mi je bilo… zdelo se mi je, da ne bom nikoli prišla ven iz tistega septembra 2004 (tu pišem o tem).

No, ampak, kaj hočem povedat. Velika, zelo velika stvar je roditi otroke. Vsaka ženska ima to željo v sebi. To je dar narave in narava je tako hotela. Nekatere ženske “prime”, da bi imele otroke prej, nekatere pozneje, nekatere pa sploh ne prime. V glavnem pa jih prime okoli tridesetega leta… Začnejo razmišljati… kaj jaz sploh tukaj počnem? Zakaj sploh živim? Za koga delam in garam? Zakaj nimam partnerja (če ga nima). In če ga ima, zakaj nima otrok… Veliko žensk se vedno kasneje odloči za otroka. Veliko žensk čaka in čaka, dokler ni skoraj prepozno (tako sem naredila jaz). Veliko žensk zajame panika in sploh ne pomislijo, s kom bodo imele otroka (tako sem naredila jaz). Veliko žensk ima strašne probleme s tem, kaj ji govorijo sorodniki – o tem, kakšen bi moral biti njen partner in kakšna bi morala biti ona in kakšni pogoji so za otroka (to so govorili meni)…

OK, ampak moji otroci hodijo zdaj že v šolo… leta minevajo strašno hitro… vsak, ki ima otroke, to ve.

In potem se ženska… tako kot jaz včeraj, ko sem iskala nekaj za oblečt… zazre sama vase in pomisli… Pa saj gre vse za otroke. Vsak denar, ki ga dobim, pomislim na to, kaj bom otroku kupila. Ti imajo seveda goro igrač in goro stvari za oblečt in res ničesar ne potrebujejo. In mama… mama nima nič za oblečt, če si pa že kdaj kaj kupi, ji vzame to njena najstnica…

Torej: ženske, glavo pokonci! Otroke ste rodile, zdaj že hodijo v šolo… Naj se rihtajo po svoje! Začnite končno skrbeti zase. Še vedno ste žive. 😉 Še vedno je vse pred vami! 😉 Vaše življenje se ni ustavilo, tako kot se je meni ustavilo septembra 2004. Če nimate partnerja, glejte, da ga boste dobile! Tam je, čaka na vas. Samo za vas je rezerviran in nihče vam ga ne more vzeti! 😉 Tokrat meni ne bo treba iskati partnerja za to, da bom imela z njim otroke. Tokrat bom iskala partnerja… ma, sploh ga ne bom iskala… prišel bo sam, ko bom jaz končno nehala dramatizirat, da ni nikogar zame.  Iščite partnerja zato, da boste imele družbo, da boste imele nekoga, ki bo z vami živel in da vam bo fajn biti z njim. Zaradi sebe ga iščite. Uf, kaj jaz tukaj perem možgane ljudem, zakaj bi imeli partnerja??? Saj človek vsak zase ve, kaj je zanj dobro. 😉 Jaz bi rada imela partnerja zato, ker mi je dolgčas, če sem sama. Ajt, se grem vozit z rolerji… 😉

Mlade mamice so včasih še bolj zaželene; če le pride mimo Mr. Right

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen