Kdaj ste zadnjič človeku, s katerim živite, povedali, da ga imate radi?

0

Piše: Dajana Babič, slovenska blogerka

Na začetku, ko ste bili zaljubljeni vanj… preden ste ga “dobili”. Drugače tega sploh ne govorite, ker se tega čustva sramujete (Radost: Kaj, če bi se ustavili, se prenehali sramovati svojih občutkov) ali se vam zdi kičasto ali se vam zdi, da si ta človek ob vas tega ne zasluži… Lahko mu sicer desetkrat na dan poveste (ali ne poveste, samo mislite, kar je eno in isto), kako vam gre na živce, ker ni zaprl zobne paste ali ker je svoje nogavice dal tja, kjer ne bi smel ali ker je to ali drugo naredil “narobe”.

Potem ste taki kot jaz. In taki kot večina ljudi… Osredotočamo se na negativno v ljudeh… na to, kar nam gre na živce… Pa ne “kar na enih ljudeh”! Na naših najdražjih – na naših partnerjih, na naših otrocih, na naših starših. To so ljudje, ki so nam najdražji. So res? Jim pokažemo? Si ne zaslužijo… Zakaj si ne zaslužijo? Tako mi gre na živce… Kaj, če bi se za spremembo osredotočili na tisto pozitivno v ljudeh? Kaj, če bi… no, bom začela pri sebi, saj imam “veliko tega”…

Koga z lahkoto ljubim? Moja Tamaučka. Zakaj? Oh, v tadva moraš biti zaljubljen. Tako enostavno ju je ljubiti. Poveš nekaj, samo vprašaš ju kaj, pa takoj dobiš nekaj lepega, prisrčnega, sladkega… Otroke je tako lahko ljubiti. Majhne otroke…

Kaj pa najstnike??? Aaaaaa. Mislite na mojo petnajstletnico? Kako naj jo ljubim, potem, ko zbeži brez jakne ven, ko vidim, da je pustila v sobi vse razmetano, tudi, če sem ji prej zabičala, naj vse pospravi… kako naj ne ponorim, ko pusti hrano na mizi, po tleh… vsepovsod…

Ja, to je naša težka preizkušnja. Kako “kljub vsemu” ljubiti najstnika. Kako ljubiti svojega nergaškega partnerja, kako ljubiti svojega starša, ki samo kritizira. Kako? Ravno tako kot majhne otroke… Vsi odrasli so bili nekoč majhni otroci, ki so bili ljubljeni. Kaj se je zgodilo? Kam je šla vsa ljubezen? Nikamor… Spremenila se je v naveličanost, nerganje, kritiziranje. Obrniti je treba vse skupaj. Pa ne na silo. Pa ne tako, da mu kupimo neko darilo in nič ne rečemo.

Vam povem, kako. Najprej pošlihtajmo pri sebi. Jaz sem to začela delati in sicer tako, da… moj cilj je spremeniti negativne občutke, ki jih imam do ljudi, ki so pomembni zame, v pozitivne. Kako? S hvaležnostjo. Ni vam treba tem ljudem, s katerimi živite skupaj (ali pa ne, ali pa živite skupaj z njimi, pa jih sploh ne vidite, sploh ne govorite z njimi…) kar naenkrat govoriti, da jih zdaj ljubite (razen tega se tega sramujete, to je tako teeeežžžkooo povedat). Ne gre na silo. Počasi. Najprej spremeniti čustvo pri sebi. Postopoma. Korak za korakom. Preden greste spat… mislite na te ljudi okoli vas s hvaležnostjo. Ni treba dolgo, minuto ali dve...  Ne izsiljujte ničesar, probajte se spomnite, kaj vse imate radi, koga vse imate radi. Mislite na vse, za kar ste lahko hvaležni… Za uspešen dan v službi, za to, da imate tako dobre otroke, da ste se lepo s kom pogovarjali, da ste hvaležni za to, kar ste danes dobrega jedli, videli… Delajte to vsak večer pred spanjem (poslušajte ta kratek filmček: Living life in apreciation). Če imate probleme s kakšno osebo, če hočete dobiti nekoga, ki vas je zapustil, nazaj, če vas nekdo strašno kritizira… nikoli ne boste uredili odnosa z njim tako, da boste kritizirali nazaj. Pomislite, zakaj ste lahko hvaležni v zvezi s tem človekom. Najdite eno njegovo lastnost in jo “oblikujte”, delajte na njej.

Kdaj ste ji/mu nazadnje rekli, da ga imate radi?

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen