Splošni ljudski odpor?

1

Piše: Filip Breskvar, publicist in filmski kritik

Čeprav je ob vseh težavah, s katerimi se srečuje naša vojska, vse bolj očitno, da bo potrebna korenita reforma na obrambnem področju, pa je veliko vprašanje, kakšen smisel in namen ima  najnovejša ideja in peticija Mladine, pod katero so se že podpisale številne znane osebnosti. Branje njihovega novega koncepta slovenske vojske namreč že v prvem členu zgreši svoj namen, tako v simbolnem, kot tudi praktičnem smislu.

Zadnji del prvega člena Mladinine peticije, ki govori o drastičnem zmanjšanju vojske, se namreč zaključuje s povedjo »ob kakršnikoli zunanji nevarnosti pa bi skupaj s policijo organizirali splošni ljudski odpor

Splošni ljudski odpor? Nekam znana besedna zveza … vsaj za vse tisti, ki smo še živeli v prejšnji državi in nam je šolski sistem ves čas slikal revolucionarne ideje o bratstvu in enotnosti. In tako malce pobrskamo po spominu (ali pa kakšni knjigi) in se poskušamo spomniti ustave SFRJ, kjer v enem od členov najdemo naslednja odstavka:

Da bi si zagotovili miren razvoj in socialistično graditev, so pripravljeni z vsemi silami in sredstvi, ki so jim na razpolago, z oboroženim bojem in z drugimi oblikami splošnega ljudskega odpora varovati in braniti svojo svobodo, neodvisnost, suverenost, teritorialno neokrnjenost in socialistični samoupravni red Socialistične federativne republike Jugoslavije. V ta namen organizirajo in razvijalo splošno ljudsko obrambo kot neločljiv del socialistične samoupravne družbene ureditve, zavedajoč se, da sta obrambna sposobnost družbe in pripravljenost države za obrambo večji, možnost agresije pa manjša, kolikor bolj razvita je splošna ljudska obramba kot oblika in vsebina obrambne organiziranosti družbene skupnosti. Krepitev obrambne sposobnosti države je sestavni del politike miru in enakopravnega mednarodnega sodelovanja.

Splošna ljudska obramba v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji je enoten sistem organiziranja, pripravljanja in udeležbe federacije, republik avtonomnih pokrajin, občin organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti. samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij delovnih ljudi in občanov v oboroženem boju in v vseh drugih oblikah odpora ter pri izvrševanju drugih nalog, ki so pomembne za obrambo države. V splošni ljudski obrambi je oboroženi boj odločilna oblika upiranja agresiji.

Gre zares zgolj za naključje? Ali pa nekateri našo perspektivo prihodnosti vidijo v tem, da se vrnemo nazaj v preteklost? Nova vojaška doktrina, stara družbena načela? Kot da se ne bi iz nedavnih  balkanskih vojn naučili, kam vodijo umotvori organiziranja splošnih ljudskih odporov?

Poleg simbolne zgrešenosti takih fraz pa si je v sodobni družbi tudi težko predstavljati praktično uporabo take organiziranosti obrambe. Si res lahko predstavljamo, da bi v primeru nevarnosti sodobni japiji prijeli za puške in šli za nekaj let taborit v hosto? Da bi se sodobna apatična mladina postavila pred tanke in s svojimi telesi skušala zaustaviti agresorja? In tudi če smo morda preveč skeptični do pripravljenosti sodobnega Slovenca, da se v času krize poda v nevarnost, se je potrebno vprašati, če ni nemara moralno sporno, da bi v boj z morebitno okupacijsko silo pošiljali neusposobljene in neopremljene navadne ljudi, kot narekuje misel o „splošnem ljudskem odporu“? Ali pa bomo nemara zopet tudi navadni državljani imeli orožne vaje?

Da poenostavimo – reforma, ki jo predlaga Mladina, bi odpravila (prekvalificirala?) slabih 10.000 vojakov, a s predpogojem, da bi vsak državljan postal potencialni vojak, ko bi to zahteval „splošni ljudski odpor“. Ne, hvala, pa že raje plačujem malce višje davke, kot pa da bi me nekoč morda uporabili kot hrano za topove!

Število komentarjev: 1
  1. marko pravi

    Komunisticni cajtng, komunisticne ideje. To se sicer ne bo zgodilo, ampak ze sama ideja pove, da se stare sile spet stekajo skupaj.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen