Nimate pravice do Alaha!!!

0

Piše: Sašo Ornik – Jin, nagrajeni Večerov bloger

Preobčutljivost muslimanskega sveta je očitna. Naj gre za karikature, katerim bi se na zahodu le nasmehnili, potem pa šli naprej, v muslimanskem svetu pa sprožajo  neverjetno ogorčenje, ali poročila o metanju Korana v straniščno školjko, s čimer ameriški vojaki sramotijo Islam v Iraku in Afganistanu, jeza je velika. V vsakem takšnem primeru se pokažejo negotovost, strah, sovraštvo in nerazumevanje. Posledice so pogosto nasilne.

Na tem mestu ni smotrno razglabljati, ali je celotna muslimanska vera tista, ki v ljudeh sproža takšne občutke in jih sili v nasilje. Nepravično je namreč vse ljudi metati v isti koš in jim pripisovati  lastnosti verskih fanatikov, ki so pripravljeni ubiti na desetine nedolžnih ljudi in pri tem žrtvovati svoje življenje. Dejstvo je le, da je del  muslimanskega sveta izredno občutljiv in ne razume nobene šale več, niti ni pripravljen razumeti potrebe in želje drugih, pač pa skoči ob vsaki pravi ali namišljeni žalitvi svoje vere.

Tako tudi v Maleziji, ki je sicer pretežno muslimanska država (60%), a tam živijo tudi kristjani. Zdaj so njihove cerkve žrtve napadov z zažigalnimi bombami. Razlog? Vrhovno sodišče jim je dovolilo svojega boga v malajščini poimenovati Alah, saj v tem jeziku ni druge ustrezne besede za monoteističnega boga, Malajci pa so si v dvanajstem stoletju izraz izposodili od arabskih trgovcev. Kakorkoli, ne bi ravno smelo biti pomembno, kako kdo poimenuje svojega boga, a v tem primeru je v muslimanski skupnosti završalo, češ da nihče nima pravice uporabljati imena njihovega boga in da bo to samo povzročilo zmedo.Smešno, glede na to, da so kristjani to ime v svojih Biblijah uporabljali že desetletja in nikoli ni bilo takšnih težav.

Time tako prenaša besede sedeminštiridesetletnega poslovneža Rahima Ismaila, ki se v mešanici besa in nejevere sprašuje, zakaj bi kristjani hoteli prevzeti Alaha. ‘Vsi na svetu vedo, da  je Alah muslimanski bog in pripada muslimanom. Ne razumem, zakaj hočejo kristjani Alaha prevzeti za svojega boga.’  Spletno stran ministrstva za pravosodje je pred  prvimi napadi na krščanske cerkve napadel heker pod imenom brainwash in za seboj pustil opozorilo, naj vsi, ki niso muslimani, nikar ne uporabljajo besede Alah, češ da je ‘dovoljena samo muslimanom’.

Za sodnico  Lau Bee Lan, ki je sprejela to odločitev, potem ko je leta 2007 prišla prepoved uporabe besede Alah za poimenovanje krščanskega boga, je to stvar svobode govora. Za radikalne muslimane je to žalitev. Ponavlja se stara zgodba o svobodi izražanja na eni strani in jezo skupnosti, ki bi vsemu svetu ukazovala, kaj smejo reči in kaj ne, na drugi strani. To je na svoji koži pred kratkim občutil danski karikaturist Kurt Westergaard, ki je pred leti bil eden izmed tistih, ki so s svojimi podobami tako užalili muslimanski svet, da so se mnogi tam šli bojkot danskih produktov in nasilne demonstracije, v katerih je bilo ubitih nemalo ljudi.  Karikatura preroka Mohameda s turbanom v obliki bombe se tako zdi še kako na mestu, nekaj kar besni demonstranti pred ambasadami zahodnih držav niso ali niso hoteli razumeti, saj tudi tega, da  njihove grožnje s pobijanjem ne kažejo ravno na njihovo miroljubnost, nočejo razumeti. Oni so pač žrtve svetovne zarote, ki jih drži v pomanjkanju in bedi.

Ravno ta nesposobnost spremeniti svoj način življenja in doseči hitrejši napredek, je glavna ovira v muslimanskem svetu, da bi se lahko počutil enakopravnega zahodu. Seveda to ne velja za vse, pač pa za zelo glasne skupine, ki dobro vedo, da nimajo ne znanja, ne moči, da bi lahko tekmovali ali celo premagali ameriško, evropsko, celo kitajsko prevlado in potem jeznorito in mogoče prestrašeno reagirajo na vse, kar neposredno ali posredno zadeva njihovo vero. V nesposobnosti sprejeti modernizacijo, se zatekajo v tradicijo, resnično ali namišljeno, saj imajo modernizacijo za navadno prevzemanje zahodnih vrednot in napad na Islam. Pri tem imajo seveda prav, saj so mnoge zahodne vrednote povsem nezdružljive z njihovo vero.

Ta problem bo z nami ostal še kar nekaj časa in izbruhi nasilja bodo bolj ali manj pogosti. Radikalcem seveda ne gre popuščati. Njihove zahteve znajo namreč biti precej daljnosežne in omejujoče za našo svobodo, kaj šele za svobodo ljudi, ki živijo v muslimanskem svetu. Najprej bi popustili pri karikaturah in si ne bi več drznili kritično, negativno ali posmehljivo govoriti o muslimanski veri, potem bi morali iz medijev odstraniti vse, kar bi lahko užalilo okus bolj radikalnih pripadnikov muslimanske skupnosti (prepovedali bi lepotne izbore), na koncu bi že pristali na to, da morajo vse ženske okoli hoditi pokrite, če nočejo tvegati napada. Lepo se ne bi končalo.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen