Gola resnica

2

gola-resnica1

 

 

 

 

 

Piše: Filip Breskvar, filmski kritik

(Prijetno) Gola resnica

 

species: Gola resnica

za kamero je čaral: Vojko Anzeljc

na scenaristični list je kracal: Franci Kek in Vojko Anzeljc

pred kamero so se potili: Franci Kek, Artur Štern, Jasmina Ržen, Sašo Đukić idr.

povzročena raza v časovnem kontinuumu:89 minut

kraj in čas filmsko-parazitske manifestacije: Slovenija, 2008

za prenašanje filmskih kolutov so poskrbeli: Karantanija Cinemas

 

Resnico lahko delimo na dva pola – prijetno resnico, ob kateri izvemo nekaj novega, a ob tem ne občutimo cmoka krivde, kot da smo po cankarjansko pravkar zatajili lastno mater, in neprijetno resnico, ki nas šokira in sune v zadnjo plat, na kateri smo do tega usodnega trenutka brezskrbno sedeli v prepričanju, da se svet vrti v pravi smeri. V katero kategorijo torej  spada novi slovenski filmski projekt Gola resnica?

Gremo lepo po vrsti: imamo predsedniškega kandidata Arturja Šterna, ki se na (sebi lasten) provokativen način vmeša v visoko politiko, a gre dejansko za projekt pod vodstvom Vojka Anzeljca in Francija Keka, ki skušata dokazati vpliv medijev (in vseh drugih faktorjev) na oblikovanje družbenega in tudi lastnega mnenja vsakega posameznika. Rezultat: slovenska medijska in javna sfera sta povsem nasedla potegavščini, zato sledi moralni nauk, da se je potrebno otresti vseh zunanjih vplivov in zaupati predvsem in zgolj lastni presoji in pameti.

Lepo in prav, a tu že naletimo na prvo vprašanje – če nas film zares želi prepričati, da moramo dvomiti v praktično vse, kar nas obdaja, potem naj to velja tudi za Golo resnico, kjer se lahko vprašamo, kaj je bilo prej – kura ali jajce? Povedano drugače, so bila vsa Šternova dejanja zares zgolj in že od samega začetka v domeni snemanja filma, ali pa je film nastal kot rezultat čudaškega vzbujanja pozornosti (ali, bog ne daj, celo prepričanja v uspeh potegovanja za predsedniški stolček).

In če gremo še dlje – bi bil svet, v katerem bi vsakdo dvomil v vse in vsakogar zares idealna družbena podlaga. Bi civilizacije sploh lahko obstajale pod takimi pogoji? Mar ni prav zaupanje, četudi včasih zlorabljeno, vse kar človeštvu še preprečuje, da se med sabo ne bi dokončno pobili?

Kljub vsemu se film v nekaterih točkah približa najbolj srhljivim resnicam o človeški naravi, npr. pri skriti kameri (ki večinoma sicer niso prav logično nadaljevanje rdeče niti filma), kjer ostarelemu gospodarju v varstvo zaupajo mlada prestopnika, da mu pomagata na kmetiji – nakar smo priča srhljivo hitri spremembi gospodarjevega odnosa od ponižnosti do krutega  maltretiranja.

A na žalost si film na tej točki ne upa iti v skrajnosti, torej da bi pogumno nadaljeval in razkril neprijetno resnico, ne glede na to, kako presunljiva je, temveč se raje zadovolji s prijetno resnico spoznanja, kako smo vsi, tudi gledalci filma, ki smo nasedli sovjetskemu eksperimentu na možganih, v življenju manipulirani.

Seveda, ta resnica je prijetna predvsem za tiste, ki so prepričani, da so to manipulacijo presegli in se lahko naslajajo nad zapeljanostjo ostale raje, a to ni  daleč od podobno  brezplodnega (a vseeno prijetnega) razkritja gole resnice Jasmininega oprsja.

Morda se za konec lahko vprašamo, kakšna gola resnica bi tudi nas same najbolj zanimala: resnica o Patrijah, resnica o povojnih pobojih, resnica o Istrabenzu, resnice o dogovorih meje s hrvaško … ali pa bi bolj uživali v resnici golih fotografij Pahorja na nudistični plaži, Janše med konzumiranjem poroke s svojo izbranko, Kresalove med plesanjem striptiza, Golobiča med S/M posteljnimi igricami itd.? In kdo pravi, da bi resnica o prvih stvareh ljudem prinesla boljše življenje in več osebnega zadovoljstva, kot gola resnica o drugih, četudi povsem banalnih rečeh? Je morda odgovor na to  dilemo tista zares razgaljena resnica narave in bistva človeštva?

Št. komentarjev: 2
  1. Sonja pravi

    Gledala sem muvi, ker mi je Kek faca, čeprav je sam muvi tako tako. Drugače pa dober komentar filma.

  2. Matko pravi

    Tudi če bi Štern imel za sabo vse medije tega sveta ne bo mogel postati predsednik, ker ne bi imel za sabo zaslombe strankarskih central. Bi pa verjetno dobil več kot 2% od onega Krajnca.

Odgovori uporabniku Sonja
Prekliči komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen